Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 (Dolar 1974: 16), veliko neposrednih virov o jezuitskem gledališču v Ljubljani izgubilo. Po sredna pričevanja pa lahko kljub vsemu najdemo v letopisih Avstrijske 5 jezuitske province (t. i. Litterae annuae Provinciae Austriae). Ti prinašajo veliko informacij, a se v glavnem osredotočajo na najvidnejše in izredne dogodke, zato ni nujno, da so zabeležili prav vse dramske uprizoritve v posameznem kolegiju. Na osnovi omenjenih vsakoletnih poročil, ki so jih pristojni pripravljali za jezuitsko 6 vodstvo, je verjetno nastal tudi Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove. Pri zbiranju podatkov o ljubljanskih dramskih uprizoritvah si lahko pomagamo tudi z letopisom jezuitskega seminarja.7 Najbolj izčrpna pričevalca vsakodnevnega dogajanja (z gledališkim vred) v ljubljanskem kolegiju pa sta dnevnik patra ministra 8 (Diarium p. Ministri, 1650–1772) in dnevnik šolske prefekture (Diarium praefecturae scholarum, 1650–1718). Dogodki predhodnih let (1602–1638) so zbrani v dodatku dnevnika šolske prefekture Collectanea ex annis praeteritis, ki ga je napisal Janez 9 Ludvik Schönleben. Iz navedenih virov lahko izluščimo naslove in okvirno tematiko dram, priložnosti, ob katerih so jih igrali, in kje so jih igrali. Nekateri zapisi navajajo tudi avtorja drame, omenjajo glasbenike in plesalce ter posredno omogočajo sklepanje o gledališki opremi. Podrobnejšo sliko o ljubljanskih jezuitskih predstavah pa si lahko ustvarimo le z analizo ohranjenih perioh in celotnih dramskih besedil. Tematika ljubljanskih jezuitskih dram je segala od bibličnih tem, legend svetnikov (zlasti mučencev), jezuitske redovne zgodovine do krščanske in poganske antike ter svetne in cerkvene zgodovine; pripravljali so tudi moralizirajoče drame z izmišljeno vsebino in posegali po alegoriji. Dramske predstave so uprizarjali ob začetku in koncu šolskega leta ter jih povezali s podelitvijo nagrad najboljšim učencem. Z dramskimi predstavami so se poklonili pomembnim osebnostim, ki so obiskale kolegij, z njimi so počastili dobrotnike kolegija (npr. ob njihovem godovnem dnevu, napredovanju v družbenem življenju ipd.) in še dodatno povzdignili najpomembnejše dogodke v mestu (npr. imenovanje novih škofov, deželnih glavarjev ipd.). Dramske predstave so pospremile in duhovno bogatile njihovo dušnopastirsko dejavnost. Pripravljali so kratke igrane prizore ob praznovanju božiča, binkošti, Marijinega vnebovzetja ter godovnih dni jezuitskih svetnikov, pasijonske in telovske procesije, igrane prizore ob božjem grobu itn. Svoje predstave so označevali kot tragedije, tragikomedije, kome- dije, dialoge, igre, žive slike ipd.; v njih sta pomembno vlogo igrala tudi glasba in ples. Prizorišča so bila zelo raznovrstna (avla, dvorana, posamezne učilnice, cerkev), igrali so tudi na prostem (na dvorišču). 5 Ohranili so se v Avstrijski narodni knjižnici (Österreichische Nationalbibliothek) in v Jezuitskem arhivu v Rimu (Archivum Romanum Societatis Iesu). 6 Prvi del (Ms 180r: Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis), ki zajema obdobje 1596–1691, hrani Arhiv Republike Slovenije, drugega (Ms 1544: Annua Collegii Labacensis), ki vsebuje popis dogodkov v letih 1722–1773, pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. 7 NUK, Ms 156: Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, benefactores, eiusdemque alumni continentur. 8 ARS, Ms I/32r–I/40r. 9 ARS, Ms I/31r, str. 287r–297v. 141