Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 povzetki dram in seznami nastopajočih), celotna besedila pa so dali natisniti le izje- moma. Ohranjene periohe ljubljanskih jezuitskih dram so tako pričevalke neohranjene dramske rokopisne tradicije in nadomestek tiskov celotnih dramskih besedil. Pri periohah je zanimivo, da ves čas od začetka do konca jezuitske dramske produkcije na njih manjka ime avtorja ali vodja predstave. To je posledica skromnosti, zahteve po anonimnosti ad maiorem Dei gloriam, kar je spadalo k strogemu redovnemu duhu jezuitov (Szarota 1979: 9–10). Pomen in vloga perioh Glavni namen perioh je bil gledalcem omogočiti in olajšati ogled dramskih pred- stav. Namenjene so bile tako plemičem in visoki duhovščini kot meščanom in drugim gledalcem (učencem, njihovim staršem, podeželskim prebivalcem). Ker so navadno vsebovale kratke vsebinske povzetke posameznih dejanj in scen drame, so gledalca uvedle v vsebino in mu tako olajšale razumevanje dogajanja na odru. Brez uvedbe perioh bi verjetno jezuitska dramatika veliko prej izgubila učinek na širše kroge in (p)ostala privilegij elite (Szarota 1979: 11–12). Ohranjene periohe ljubljanskih dramskih predstav so enojezične (latinske ali nemške) ali dvojezične (latinske in nemške). Predvidevam, da so bile latinske name- njene izobraženim in višjim slojem prebivalstva, nemške pa manj veščim latinščine. Doslej se še ni našla perioha v slovenščini ali vsaj z delčkom slovenskega besedila. Dragoceno je pričevanje, da je bilo leta 1636 za eno izmed Avancinijevih dram natisnjenih 300 perioh, in sicer 100 latinskih in 200 nemških.2 To dokazuje, da so bile ljubljanske predstave odprte za širšo javnost in da so, vsaj večje predstave, imele zelo številčno občinstvo (Škerlj 1967: 148). Ker perioh verjetno ni dobilo celotno ob činstvo, je mogoče tudi sklepati, da je bilo gledalcev še veliko več kot 300. Periohe lahko razumemo tudi kot materialni dokaz o uspešnosti jezuitskega šolstva in raznolikosti ter naprednosti jezuitskega vzgojnega pristopa. Pogosto so bile namreč kombinacija gledališkega lista in letnega šolskega poročila (vsebinskim povzetkom dram in seznamu nastopajočih je bil včasih dodan seznam najboljših dijakov vseh 3 šestih razredov). Izdajanje tiskanih latinskih in nemški perioh, zlasti v času, ko je bil tisk na ozemlju slovenskih zgodovinskih dežel zaradi neobstoja tiskarne težko 4 dosegljiv, še dodatno priča o ugledu, ki ga je v tistem času uživalo jezuitsko gledališče. Ohranjene periohe ljubljanskih jezuitskih dram Porast tiskanih perioh za ljubljanske predstave je opazen šele po prihodu tiskarja Mayrja v Ljubljano leta 1678. Kljub temu se je zaradi nenaklonjenih zgodovinskih okoliščin, in sicer zaradi razpusta jezuitskega reda leta 1773 in požara v ljubljanskem jezuitskem kolegiju leta 1774, v katerem je bil uničen tudi večji del knjižnice 2 ARS, SI AS 1073, I/31r, str. 296v. Omemba je velikega pomena tudi zato, ker dokazuje, da je na za- četku svoje dramske ustvarjalnosti v letih 1635/1636 v Ljubljani kot magister deloval eden pozneje najpomembnejših jezuitskih dramatikov Nicolaus Avancini (1612–1686). 3 SK, Dolničar, Miscellanea, npr. III/22, 24. 4 Ljubljana je bila od leta 1582 do 1678 brez tiskarne. 140