Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Namen tega prispevka je pokazati, kako se je širša evropska javnost seznanila z literarno kulturo Slovencev. Osredotočili se bomo na začetke slovenskega slovstva. Raziskali smo tiskane medije 19. stoletja: knjige, natisnjene zunaj slovenskih dežel, pa tudi periodiko, ki je izhajala na tujem. 1802 V začetku 19. stoletja, ko se je Evropa duhovno in politično oblikovala, je v Zürichu izhajala revija Historisch-litterarisch-statistisches Magazin, ki jo je urejal nemški zgodovinar, leksikograf in bibliograf Johann Georg Meusel (1743–1820). Več kot 20 strani je posvetil protestantskim piscem in knjigam, ki so natisnjene v Ungnadovi tiskarni v Urachu. Jezik, v katerega je Trubar prevedel Sveto pismo, je označil kot vendski ali kranjski jezik (»Wendische oder Crainerische Schprache«). Omenil je tudi dejavnost Antona Dalmate, Jurija Dalmatina in Stefana Konzula (Meusel 1802: 276). 1806 Nekaj let kasneje je izšla cerkvena zgodovina pomembnega nemškega zgodovinarja in protestanta Johanna Matthiasa Schröckha z naslovom Christliche Kirchengeschichte seit der Reformation v osmih zvezkih. V 4. zvezku je avtor podal podatke o Primožu Trubarju. Napisal je, da je Trubar prevedel Sveto pismo v slovanski ali v vendsko- hrvaški jezik (»Slavonischen oder Wendisch-Croatischen Sprache«) (Schröckh 1806: 368). Pričujoča cerkvena zgodovina je začela izhajati že v 18. stoletju (1768–1803). Johann Matthias Schröckh (1733–1808) je bil profesor cerkvene zgodovine in poezije na univerzi v Wittenbergu. 1808 V francoski prestolnici je izšlo delo nizozemskega kulturnika Hendrika Jansena Essai sur l’origine de la gravure en bois et en taille-douce, et sur la connoissance des estampes des XVe et XVIe siècles, v katerem je našel mesto tudi pobudnik reformacije Primož Trubar. Poudarjeno je, da je Trubar že v 16. stoletju narodu Kranjske (»Ducatus Carniola«) objavil staroslovansko pisavo (»l’écriture slave«) in uporabil latinske črke. Kot vir je Jansen navedel Valvasorja (Jansen 1808: 174). Njegova knjiga se je večkrat pojavila v katalogih knjižnic po svetu: v Parizu (1810, 1814, 1815, 1839), Londonu (1815), New Yorku (1858) in na Dunaju (1830). Istega leta je izšla Kopitarjeva slovnica slovanskega jezika (Grammatik der Slavi- schen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark), v kateri je vplivni slovenski jeziko- slovec pohvalil delo slovenskih protestantov, vendar to njegovo delo ni imelo širšega odmeva v znanstveni javnosti Evrope. Po dveh letih je bila omenjena v nemški reviji Allgemeine Literatur Zeitung (1810: 229). 1809 V Nemčiji je izšlo pomembno jezikoslovno delo z naslovom Mithridates, oder allgemeine Sprachenkunde znamenitega iflologa Johanna Christopha Adelunga (1732–1806). Na več mestih je omenil slovenske protestantske pisce in njihovo priza- devanje za prevod Svetega pisma v ljudski jezik (P. Truber, A. Dalmata, A. Bohorizh). 128