Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 (od sedmih) razprave Ogled po bolgarski književnosti, objavljene v časopisu Dom in svet leta 1895 (str. 606), poročal: Najznamenitejša zbirka narodnih bolgarskih pesmij je pa bratov Miladinov. Brata Konstantin in Dimitrije Miladin sta bila doma iz Struge pri Ohridi v Macedoniji. Starejši, Dimitrij, je bil goreč buditelj Bolgarjev v Macedoniji, kjer se je narodno življenje mnogo počasneje razvijalo. Njuna zbirka je izšla v Zagrebu 1. 1861. pod naslovom: B’lgarski narodni pesni, sobrani ot bratja Miladinovci, Dimitrija in Konstantina. Obsega VIII -j- 538 stranij, a posvečena je škofu Strossmajerju. Dodana so tudi kratka pojasnila, popis nekaterih narodnih običajev in pa bolgarsko-hrvaški slovarček. — V tej zbirki so največ pesmi macedonskih Bolgarjev. Po Kociančičevi smrti sta bila v Ljubljanskem zvonu marca 1883 objavljena dva nekrologa (Stefanija 1984: 8). V prvem Simon Rutar z navdušenjem piše o Kocian- čičevem znanstvenem delu in takole opisuje Kociančiča kot poliglota (Rutar 1883: 332, poudarki N. S.): Zraven hebrejščine je negoval najbolj arabščino, katero je poznal v pismenem in ljudskem jeziku. Znal je pa tudi sirski, aramejski, perzijski, koptovski in turški (z madjar ščino vred). Ali Kocjančič je bil pravi Mezzofante. Razven klasičnih jezikov – grškega, latinskega in sanskrita – govoril je vse važnejše moderne jezike: slovanske, nemški, italijanski, francoski, angleški in španski. Poznal pa je tudi romanska narečja: portugalsko, katalonsko-provancalsko, vališko, ladinsko in furlansko. Od slovanskih jezikov gojil je poleg svojega materinega še staroslovenskega, potem srbohrvaškega, češkega, lužičkega, poljskega, ruskega in bolgarskega. Koliko škoda, da tako učen človek ni našel sebi prikladnejšega mesta na kaki orijentalni akademiji! Fran Podgornik pa v nekrologu popisuje Kociančičevo rokopisno zapuščino, v kateri zasledimo tudi podatke o prevodu pesmi iz Zbornika (Podgornik 1883: 398–399, poudarki N. S.): »Mnogo Kocjančičevih del je ostalo v rokopisih … […] Imenitno delo se utegne pokazati 135 velikih pol obsegajoč rokopis, z naslovom ‘Bulgarske narodne pesmi v slovenski obleki’. Samo iz tega je posneti, da se je Kocjančič z veliko ljubeznijo bavil z bolgarščino.« O Kociančičevem rokopisu prevoda Zbornika piše tudi Mirko Rijavec v Pri mor- skem slovenskem biografskem leksikonu iz leta 1982 (84, poudarki N. S.): »Nekatera poglavitna K-eva jezikoslovna dela pa so ostala samo v rokopisu (knjižnica gor. semenišča). Tako npr. Slovensko-nemški slovar (na 1800 straneh!), ki ga Cronia ocenjuje kot dragoceno delo in obžaluje, da nikoli ni bilo objavljeno.2 Pa še turško- nemški slovar; etiopsko-latinski slovar; staroslovanska slovnica, prevodi bolgarskih ljudskih pesmi itd.« Stefanija pa poroča, da je bil Kociančičev prevod Zbornika omenjen tudi v skripti predavanj makedonskega literarnega zgodovinarja Haralampija Polenakovića o Miladinovih (Stefanija 1984: 8). Kociančičev leksikografski in prevajalski podvig na relaciji makedonščina- slovenščina in bolgarščina-slovenščina je v spremnih študijah v omenjenih 2 O tem slovarju je kasneje pisala Francka Premk, Veliki rokopisni slovensko-nemški slovar Štefana Kocian čiča (1871) in hrvaško izvirno besedišče, Riječ 1/1–2 (1995), 43–56. 121