Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 prekomernega izkoriščanja za delo v rudnikih srebra (Nabergoj 1998, 1999). Drugo in hkrati tudi najdaljše ohranjeno pismo (13 strani) je 28. julija 1695, takrat že v funk ciji rektorja rektorata Nuestra Señora de los Dolores, poslal provincialu Diegu de Almo- nácirju. V njem nadrejenega podrobno seznanja s potekom krvavega upora ljudstva Pima, še pred tem pa pojasni, da so po njegovem vzrok zanj neustrezne, preohlapne pokristranjevalske metode prvega misijonarja, ki je prišel v stik z njimi, in to je bil prav Eusebio Francisco Kino (Maver 2016; Šabec 2017). 5 V prispevku predstavljamo drugih 31 španskih pisem, ki še niso bila objavljena 6 in prevedena v slovenščino. Vsa so iz zadnjih desetih let Kappusovega življenja, o katerem je bilo do zdaj najmanj poznanega. Zadnje ohranjeno pismo na Slovensko je namreč iz leta 1699, v Evropo, konkretneje na Dunaj, kamor je Kappus posredoval Kinov zemljevid Kalifornije, iz leta 1701, zgoraj omenjeni španski pismi pa sta iz let 1690 in 1695. Nekaj relevantnih podatkov o slovenskem misijonarju je mogoče sestaviti še iz navedkov ali omemb njegovih pisem, ki jih je v svojo kroniko o Visoki Pimeríi Favores Celestiales (Nebeški blagri) vključil Eusebio Francisco Kino; v glavnem gre za njuno dopisovanje v zvezi z uporom ljudstva Pima in kalifornijskimi odpravami in obsega obdobje od leta 1695 do 1705. 7 Prvi zapis z našega seznama je iz leta 1706, zadnji pa iz leta 1716, torej leto in pol pred smrtjo. V tem času je Kappus deloval najprej v kraju Mátape (od leta 1699 do 1704 je bil rektor tamkajšnjega kolegija), nato je vodil misijonsko območje San Francisco Borja s sedežem v Arivechiju (1707–1708), potem pa je bil do smrti 30. novembra 1717 oče vizitator, tj. nadzornik vseh misijonov v Sonori. Dve tretjini pisem je odposlal iz Arivechija, 11 pa iz približno 13 milj oddaljene Bacanore. Vsa so naslovljena na generalnega prokuratorja na sedežu Province v Ciudad de 8 Méxicu. Večina jih je skoraj izključno administrativne ali formalne narave – naročilnice, spremni dopisi, izračuni, reklamacije, ifnančna poročila, zahvale za pošiljke – in sama po sebi pričajo predvsem o izjemno utečenem in skrbno nadzorovanem ekonomskem delo vanju misijonov, kar je bil temeljni pogoj za vzdrževanje misijonske mreže in ifnanciranje njenega širjenja na še neosvojena območja. Iz teh na prvi pogled suho- parnih zapisov pa lahko posredno veliko izvemo tudi o življenju v misijonskih vaseh in o izzivih, s katerimi so se spopadali misijonarji. Duhovna oskrba – krščevanje, pouče vanje verouka, maševanje – je namreč zavzemala le manjši del njihovega vsak- danjika. Kot upravitelji misijona so predvsem organizirali delo na poljih in živinorejo, skrbeli za gradnjo osnovne infrastrukture, obiskovali oddaljene vasi svojega območja, in kolikor jim je dopuščal čas, vse skrbno zapisovali. Tako so npr. v naročilnicah, s katerimi je Kappus tako kot vsi misijonarji zaprošal za potrebščine iz Ciudad de Méxica, na dolgih seznamih poleg opreme za opravljanje verskih obredov (mašne 5 Kratke odlomke ali omembe nekaterih je Hausberger sicer vključil v obsežne študije (1995, 1997, 2000), v katerih opisuje širši kontekst jezuitskega projekta, delovanje misijonov in življenje misijonarjev. Glej tudi Nabergoj 2009, 2011. 6 Eno, nedatirano (AHPMCJ, Nr. 1213), je morda nastalo med letoma 1696 in 1704. 7 Kraj ni naveden, domnevno Mátape ali Arivechi. 8 V desetih letih so se zvrstili trije: Juan de Iturberroaga, Cristóbal de Laris in Juan de San Martín. 107