Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 V nekaj manj kot 200 letih – med letoma 1572, ko je bila ustanovljena misijonska provinca v Ciudad de Méxicu, in 1767, ko je bil red izgnan iz celotnega španskega kra ljestva – so zgradili in utrdili celovit verski, kulturni in družbenogospodarski sistem. K uspešnosti tega ambicioznega projekta je odločilno prispevala dovršena komunikacijska mreža, pri čemer mislimo zlasti na dopisovanje, s katerim so se člani reda izčrpno obveščali o vseh vidikih delovanja: misijonarji med seboj znotraj province in vertikalno do njenega sedeža, od tam pa so najpomembnejše informacije potovale do vrhovnih organov Družbe v Rimu – in obratno. Večina jezuitov, tako tudi Kappus, si je dopisovala še s prijatelji iz jezuitskega reda v Evropi in drugih deželah 2 (Kappus tudi z dvema na Kitajskem) ter z znanci in sorodniki v domačih krajih. Slovenski misijonar je pisal v treh jezikih: članom jezuitskega reda v Evropi (Rim, Ljubljana, Dunaj) v latinščini, sorodnikom v nemščini (dve pismi bratu in eno teti), sobratom misijonarjem, nadrejenim Družbe Jezusove in posvetnim oblastem v Mehiki 3 pa v kastiljščini. Španska pisma Vodilni raziskovalec jezuitskih misijonarjev iz Srednje Evrope Bernd Hausberger je v delu Jesuiten aus Mitteleuropa im kolonialen Mexiko evidentiral 36 Kappusovih pisem v španščini (1995: 194–197). Večina (22) jih je v Zgodovinskem arhivu Me- hiške province Družbe Jezusove (Archivo Histórico de la Provincia Mexicana de la Compañía de Jesús, v nadaljevanju AHPMCJ), devet v Mehiškem državnem arhivu (Archivo General de la Nación, v nadaljevanju AGN), eno v Zgodovinskem arhivu državne zakladnice (Archivo Histórico de la Hacienda, v nadaljevanju AHH), eno hra- ni Univerza v Texasu v Bensonovi latinskoameriški zbirki (Benson Latin American 4 Collec tion), treh pa nam po navedenih Haubergerjevih referencah še ni uspelo najti. Najzgodnejši pismi sta bili v našem prostoru že predstavljeni. Prvo, datirano 25. novembra 1690, je naslovljeno na slovitega tirolskega misijonarja Eusebia Francisca Kina, s katerim je Kappus takoj po prihodu v misijone tesno sodeloval najprej pri pro di ranju v še neodkrita področja Visoke Pimeríe in pokristjanjevanju tamkajšnjih prebivalcev, nekaj let pozneje pa še pri odpravah h Kalifornijskemu zalivu. To je tudi edino v celoti ohranjeno pismo iz njune korespondence. V njem Kappus pošilja Kinu popis prebivalcev in dobrin (živine in polj) v okraju Cucurpe ter navaja težave pri gospodarjenju zaradi pomanjkanja vode, velike umrljivosti domačinov in njihovega posredoval Kinov zemljevid (danes Spodnje) Kalifornije kot polotoka in ne otoka, kot je veljalo dotlej. Približno 50 let pozneje je podrobnejši zemljevid Kalifornije izdelal misijonar hrvaškega rodu Fernando Consag (hr. Ferdinand Konšćak), ki je znan tudi po dragocenih etnoloških zapisih. Zaslužen kartograf je bil tudi češki misijonar Adam Gilg, s katerim sta s Kappusom leta 1687 pripotovala v Mehiko na isti ladji. Gilg je tudi podrobno opisal življenje ljudstva Seri in sestavil preproste slovarje več indijanskih jezikov. Na naravoslovnem področju pa je denimo znan medicinski priročnik Florilegio Medicinal (1712) Juana de Esteynefferja. 2 AHPMCJ, Nr. 1715. 3 Za latinska pisma glej Stanonik 1987, 1990, 1997 in Maver 2016, za nemška Stanonik 1986, 1988, 1989. 4 To so: pismo očetu vizitatorju Juanu Maríi Salvatierri, 27. decembra 1690 (AGN, Temp. Indif. 106), in dve pismi očetu vizitatorju Luisu Mancusi, eno 3. julija 1715 (Archivo Histórico del Municipio de Parral, 1715 G-128, fol. 10r) in eno 19. julija (WBS Austin, Nr. 1667, fol. 1r-2v [kopija]). 106