Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 mo ro Aug.’ = Augus tissimo …), pri ustaljenih izrazih (Mag = Magistro, Fr’ = Frater, mpp’a = manu propria …). Enako kot drugi sočasni pisci pogosto uporablja velike črke; z njimi so zapisani vsi uradni nazivi, vsi izrazi za božansko, sveto, vse, kar je povezano s Cerkvijo, cerkveno hierarhijo, ureditvijo, organizacijo in cerkvenimi obredi ipd., pa tudi s posvetno upravo, posvetni uradni nazivi itn., npr. Provincia, Conventus, Pater, Ordo, Sanctus; Archi dux, Imperator, Capitaneus, Princeps, Nosocomium, Consiliarius itn. Prepise doku mentov označuje z narekovaji na začetku in na koncu vrstice vsake vrstice. Namesto oklepajev in zaklepajev uporablja označbi I: in :I. Krajše navedbe iz drugih del in pomembnejši izrazi so v besedilu podčrtani; v morebitni natisnjeni verziji bi bili ti deli besedila ležeči. V besedilu so številni popravki, kar dokazuje, da je bilo vsaj enkrat pregledano, dopolnjeno in popravljeno. Sklep Fajdigova kronika je glede na razmere in čas, v katerem je nastajala, v vseh pogle dih markanten dosežek. Vendar je treba nanj gledati s kritično distanco in dolo čeno mero previdnosti, saj kljub raznolikemu in bogatemu gradivu, ki ga po- nu ja, ter upoštevanju primarnih virov pred nami ni kritično zgodovinsko delo v so- dob nem pomenu besede, ampak tipično zgodovinopisno delo 18. stoletja z zna čil- nostmi tedanjega zgodovinopisja in tedanjim pogledom na zgodovino. Gre za eno najobsežnejših ohranjenih latinskih kronik pri nas in je izjemnega pomena za zgo- dovino frančiškanskega reda in njegovih samostanov ter Cerkve na Slovenskem, Hrvaškem in v Bosni. Hkrati prinaša številne podatke o lokalni zgodovini, civilni upravi, pomembnejših posameznikih in dogodkih, o zgodovini sociale in medicine, kar je povezano zlasti s posvetnim delovanjem frančiškanov (bolnišnice, sirotišnice itn.), geografske opise in zanimivosti. Zanimiva je tudi za kulturno zgodovino; zaradi opisov posameznikov, knjižnic, umetnin, spomenikov in stavb je aktualen vir za biograifjo, umetnostno zgodovino in arhitekturo idr. Dodatek – dva prevodna odlomka (iz opisa ljubljanskega samostana) a) o Kranjski (Fajdiga 1777: 220–221): §. III. De ifnibus, amplitudine, fertilitate, lfuviis, aliisque memorabilibus Ducatus Carnioliae. I. Moderna Carniolia, quae germanice Crain dicitur, sicut et in idiomate vulgari, tenet septentrionem versus Carinthiam, et Styriam, ad Orientem habet Croatiam, ad meridiem Istriam, Liburniam, et Mare Adriaticum, occidentem versus respicit forum Julii, dividiturque a Valvasorio in 5. partes, in Carnioliam videlicet superiorem, inferiorem, mediam, interiorem, et Istriam Austriacam, verum ad tres partes juxta tres circulos quorum cuilibet unus Capitaneus, qui Circuli dicitur, praeest commode reducitur, nempe in Carnioliam Superiorem, quae est pars supra Labacum Carinthiae, et Styriae contermina, in inferiorem, quae infra Labacum ad Croatiae ifnes protenditur, ad quam reducitur Carniolia media, et in Carnioliam interiorem, cui Istria adhaeret, habetque pro termino meridiem versus mare Adriaticum. Tota Provincia regitur ab 100