Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
projektu pa je Poklukar zainteresirane sredi 19. stoletja seznanjal tudi v Bleiweisovih Novicah. Prispevek Marka Ljubešića je s področja poučevanja materinščine. Avtor si za didaktično ponazoritev izbere časopis Naša sloga, prvi hrvaški časopis v Istri, ki je izhajal od leta 1870 v Trstu. Katarina Jaklitsch Jakše želi seznaniti z delom fonda novomeške frančiškanske knjižnice; ponudi nekakšen bibliografski seznam tiskov za 19. stoletje. Z zadnjim poglavjem zbornika se skušamo priključiti »praznovanju« t. i. Cankarje- vega leta. Vendar smo o Ivanu Cankarju želeli govoriti z vidika simpozijske teme. V zadnjem času NUK digitalizira rokopisno gradivo iz njegove bogate zapuščine, v letošnjem letu so prejeli nove donacije Cankarjevega gradiva, ki spodbuja nove obdelave. Peter Scherber obravnava zajeten korpus Cankarjevih pisem, Zarja Frančiška Gošnik na podlagi diplomskega dela predstavlja pisma med Cankarjem in Ano Lušin in seznanja z malo poznanim gradivom, ki ga je zbral in ji ga zaupal pravnik Marjan Marinšek. V jezikovnostilistično obarvanem prispevku Mojca Smolej analizira kompozicijo odstavkov v izbranih delih Ivana Cankarja, ki jih spremlja na črti od rokopisa do njihovega natisa v Zbranih delih. Prispevek cankaroslovke Irene Avsenik Nabergoj je na presečišču med literarno vedo in muzikologijo; v njem analizira rokopise in glasbene tiske Cankarjevih besedil v uglasbitvi tržaškega skladatelja Karola Pahorja. Poglavje in zbornik pa zapira prispevek Dragice Haramija in Janje Batič, ki obravnava intermedialni prenos Cankarjevega kanonskega dramskega besedila Hlapci v strip. Z veseljem navdaja dejstvo, da je razpisno besedilo simpozija uspelo spodbuditi tako veliko odprtih vprašanj in postreči s še več odgovori nanje, vendar je vsaj enako razveseljujoče in obenem navdihujoče spoznanje, da tema o rokopisih in tiskih še zdaleč ni izčrpana. Simpozij na področju tiskanih medijev in drobnega tiska denimo ni uspel spodbuditi obravnav koledarjev, knjižnih oglasov, (knjižničnih, društvenih, zasebnih) seznamov, katalogov, ki so lahko uporaben repertorij za preučevanje recepcije slovenske književnosti. Še eno področje tiskovin predstavljajo revije, časopisje in časniki v drugih jezikih (nemščina, francoščina, italijanščina), ki so izhajali bodisi na Slovenskem bodisi na tujem in so bili pomembni za razvoj slovenske literarne kulture. Spomnimo na tezo modernističnih teorij nacionalizma (npr. Anderson), da je raznovrstno časopisje kot tiskani medij pomagalo ustvariti narod kot zamišljeno skupnost. K obravnavi v sodelovanju slovenističnih študij z drugimi strokami (npr. umetnostno zgodovino, muzikologijo, geograifjo, časopisno znanostjo) prav tako še naprej kličejo kulturni, gledališki plakati, notna, kartografska idr. gradiva, če se povezujejo z besedili slovenske književnosti. Izmed tiskano-rokopisnih komunikacijskih oblik pa kot deifcitarno obdelano področje izpostavimo literarni žanr pisemskega romana. Tudi število nezadostno obdelanih ali neobdelanih rokopisov je v tem trenutku brez večjih dvomov večje od števila obdelanih. Rokopisna zbirka v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavlja naš največji literarni arhiv. Če se strinjamo okrog tega, da je njeno glavno poslanstvo zbiranje, hranjenje in urejanje rokopisnega gradiva 10