Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 v sveti{~u in se izdajal za Boga, delal ~ude`e, dokler ga ne bo Jezus umoril z dihom svojih ust (HdA 1: 479). 2.2 Patristi~ne interpretacije antikrista in njihov vpliv v kasnej{ih stoletjih V hermenevti~nih spisih o antikristu prvih stoletij9 se pojavita dva pogleda na na~in obstoja antikrista, ki sta se ohranila v razli~nih variantah tudi v naslednjih 10 Antikrist je najprej posameznik, ki bo ob koncu ~asov spro`il boj proti stoletjih. kr{~anski veri. Tako kot ima Kristus kot vladar vseh vladarjev svoje predhodnike skozi zgodovino odre{enja, ima tudi antikrist v zgodovini greha svoje predhodnike (figure, tipe) v ~asu in prostoru. Po na~elu prero{ke povezanosti med podobami, dogodki,osebami,kisov~asuinprostorunavidezizolirani,`eAbelka`enaKristusa in mu~enike, Kajn na antikrista in tirane (Rauh 1979: 14, [528]). Antikrist skozi zgodovino nenehno menja masko in potuje skozi obdobja (Rauh 1979: 443). @e prvi cerkveni o~etje (Irenej, Hipolit, Tertulijan, Viktorin Ptujski, Janez Zlatousti, Avgu- {tin) so predstave o antikristu navezali na zgodovinske okoli{~ine zgodnje Cerkve (Rauh 1979: 529), zato je bil za antikrista kot eden prvih vladarjev ozna~en Neron,11 v zgodovino zapisan kot preganjalec prvih kristjanov. Potem ko je kr{~anstvo postala uradna vera Rimskega imperija, se ta interpretacija ni ve~ skladala z versko-politi~no ureditvijo (McGinn 2000: 88). Skozi zgodovino so interpreti masko antikrista nade- vali klju~nim posameznikom v svetovni zgodovini, zlasti tistim, ki so bili povezani s prihajajo~imi, trajajo~imi in ravnokar kon~animi vojnami, z oblikovanjem novih verstev in posledi~no z novimi politi~nimi in verskimi razdelitvami sveta (Bousset 1895: 83). Antikrista je Luther prepoznaval v pape{tvu, kr{~anstvo v protestantizmu. Druga predstava antikrista ena~i, analogno s corpusom Christi, s kolektivom, corpusomantichristi, ki svoje uni~enje izvaja nenehno skozi zgodovino in je v podobi prevarantovinla`nihprerokovprisotenznotrajCerkve(Rauh1979:5,530).Cerkevje v svojem bistvu corpus permixtum, me{anica pripadnikov Kristusa in antikrista (McGinn 2000: XV), pa tudi vsak posameznik v sebi nosi del pripadnosti antikristu (Hartmann 1978: 44). S pokristjanjenjem Rimskega cesarstva se je le zabrisala meja med Bo`jo in antikristovo dr`avo, nekdanjim Rimom. Nasprotnik je zdaj skrit v ozadju, v osr~ju kr{~anstva, brez jasno zamejenega lastnega prostora. Kristjani in antikristovi privr`enci so pome{ani kot `ito in pleve (Rauh 1979: 338–339). 9 Med prvimi cerkvenimi u~itelji zlasti v 1. stoletju Irenej z delom Proti krivoverstvom, Origen (ob koncu 2. in za~etku 3. stoletja) z delom Proti Celzu, Hipolit (druga polovica 2. in prva polovica 3. stoletja) s spisomOantikristu, Viktorin Ptujski (3. stoletje) z Razlago Razodetja, kasnej{a pomembnej{a avtorja v 4. in 5. stoletju sta Hieronim in Avgu{tin z delom O Bo`ji dr`avi in drugi. 10 [tevilna sekundarna literatura (monografije, zborniki, ~lanki, ~lanki v leksikonih in enciklopedijah) o antikristu, ki podrobno obravnava izvor, interpretacije ter vpeljavo lika in vsebine antikrista v razli~ne diskurze skozi zgodovino, ka`e na neiz~rpnost in nenehno aktualnost te tematike, ki jo je nemogo~e zajeti v celoti. V prispevku povzemamo zlasti dva osrednja pogleda zgodnje patristike na lik antikrista, ki sta bistveno zaznamovala srednjeve{ko eshatologijo, iz katere zajema tudi obravnavani rokopis. Bistvena spoznanja povzemamo prete`no po delih, v katerih so podrobneje obravnavane podobe antikrista skozi zgodovino in ki so pogosto citirana tudi v drugi literaturi. 11 Ta predstava se je zlila z aktualno legendo o ponovni Neronovi vrnitvi v `ivljenje (Nero redivivus) (HdA1:480). 96