Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 Smrtnice (Todin) navadno skupaj s Smrtnikom, poosebljeno Smrtjo (ki je v german- skih jezikih mo{kega spola), pri ju`nih Slovanih pa brez te dru`be. V ju`noslovanskih razli~icah sta pomembni predvsem dve lastnosti Kuge. Prva je, da se jo da z jedjo, zlasti z mlekom, podkupiti, da darovalcem prizanese. Druga lastnost pa je, da potre- buje Kuga za prehod prek vode – reke ali morskega preliva – ~loveka, ki jo s ~olnom prepelje – to je osnova za pripovedke o pono~ni potnici Kugi in za A{ker~evo balado, za katero je snov dobil v vzhodnih Slovenskih goricah. Ustrezno pripovedko, ne sicer iz Slovenskih goric, ampak z Drave na [tajerskem, je objavil Janko Glazer leta 1949 v oceni A{ker~evega zbranega dela. Sli{al jo je od svoje matere, tej pa jo je kot svoj do`ivljaj povedal njen prastric, ki je bil v mladih letih brodnik v Selnici nasproti Ru{ zahodno od Maribora. Poklicalo ga je pono~i z ru{kega brega in na selni{ki breg je prepeljal nevidno Kolero; {e tisti dan je zbolelo pol vasi. Tudi pri njih doma so skoraj vsi umrli. Prastric pa se je sam s strdjo ozdravil, druga~e bi pobralo {e njega. Janko Glazer je tam objavil tudi zgodovinsko sporo~ilo o koleri v Ru{ah in okolici v letu 1836 (Grafenauer 1957: 154–155). Glazer je poro~ilo zapisal na podlagi zabele`ke ru{kega kronista, jo`efinca Janeza Godine (1785–1876), ki je kroniko pisal v nem{~ini. Napisal je ve~ kot 200 strani, a kronika je med drugo svetovno vojno propadla, ohranili so se le Glazerjevi prevedeni izpiski: Avgusta leta 1836 je v `upniji Ru{e izbruhnila stra{na nalezljiva bolezen kolera in je trajala do 4. oktobra, ko je umrla za to boleznijo zadnja oseba. Med tem ~asom je zbolelo v fari 206 oseb in 38 jih je umrlo. Posebno je razsajala bolezen v septembru, in sicer v ob~inah Bistrica in Ru{e. V Selnici je bila kolera `e 14 dni prej: v Ru{ah smo upali, da ne pojde ~ez Dravo; ali to upanje je splavalo po vodi. Nenadoma so zboleli v Bistrici skoraj vsi prebivalci in v 10 urah je bilo `e 9 mrtvih. Iz Bistrice je pri{la v Ru{e in je Bezeno vmes popolnoma izpustila, kar je nerazumljivo. Ko je bolezen izbruhnila, je bilo ~utiti mrtva{ki duh: vse ptice so se odstranile in se vrnile {ele, ko je bilo kolere konec (Glazer 1948: 159–160). Glazerjeva zgodba o videnju nevidne Kolere na Dravi, spisana po do`ivetju sorod- nika, brodnika na Dravi, se ujema s tujimi likovnimi predstavami o tej bolezni v 19. sto- letju. Epidemija kolere je bila pogosto upodobljena v obliki razprostrtega zastruplje- nega zraka s kostmi namesto udov, ki zdrobi in potepta vse pred seboj. Poudarek zapisane zgodbe je na nevidnosti Kolere. To se ujema s tedanjo medicinsko teorijo omiazmioz.ku`ilih, strupenih razpadajo~ih organskih snoveh in izparinah iz zemlje, ki naj bi bile vzrok za nalezljive bolezni, kot so mislili pred odkritjem mikroorga- nizmov. Konec 19. stoletja so teorijo o ku`ni nevidni sili opu{~ali, saj je Robert Koch odkril povzro~itelje antraksa, tuberkuloze in kolere. Miazmatska teorija pa je po- sredno ostala ohranjena v slovstveni folklori. OkolerigovoritudiPesemodKolare,kijohranidomoznanskioddelekmariborske Univerzitetne knji`nice (UKM Ms 563). Gre za nevezan rokopis z naslovom Ljudske pesmi (Pesem od ledig lubezen, Pesem od Kolare, Pesem od Brati{ine), ki jih je leta 1847 zapisal Urban Kreps. Rokopis na {estih listih v bohori~ici je bil najden v Kam- nici pri Mariboru, leta 1974 pa ga je Univerzitetni knji`nici podaril Bruno Hartman. 407