Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 preganjanje muh in gosenic. Z receptom za preganjanje gosenic in pripisom Konz sunainih bolisen se kon~ajo tretje bukve. Poleg napotkov in navodil, ki se zdijo smiselna, kot npr. nasveti ob pikih (s polaganjem kisovih ali trpot~evih obkladkov), so tudi nekateri, ki temeljijo na vra`ah in so popolnoma neu~inkoviti, npr.: – Sobe brez klish ruvat: S armeniga inu sobnikoviga pirja sukam oimash sob, pade ven. – Kadarkrishboalherbet:Izgnojaglistnaliuenglashdenkafrenoterulinoterpoi Rashmarinaugainupoubrinovigasaveshglash.Sonamrunaoistauga24.dnina sunze s tima ikam herbt mash inu grei. – Dougelasjenaredit: Repjave (tj. repine) korenine na lugu kuhi inu glava smivi. Poleg zunanjih neu~inkovitih pripravkov so omenjeni nekateri tudi za notranjo uporabo in se zdijo dandanes povsem nesprejemljivi, njihova u~inkovitost pa je temeljila verjetno bolj na placebo u~inku: – Zanotranjouporabojebilopriporo~eno zdravilo proti bo`jasti: Nalovi en gla` teh velikih mraulov, te ~rne so bol{i, uli [vlij] hudo `ganje nanje, de mraule potonejo, zave`i gla`, postavi gla` 8 dni na sonce, potem odli `ganje pro~ od mravlov in deni v gla` med, `ganje, mire in kafre in `efrana. ^e ve~ da{, bolj{e je, postavi spet na sonce (za) 8 dni […], {e bol{i je noter jemati pi~le pol `lice, en dan dvakrat. – Prirakuinvsakemdivjemmesujepriporo~enoposipanjerazjedesprahom:Krtav eni ~epin[i] se`gi, tista {tupa potresaj, to vzame vsa gniloba in divje meso iz vsake gnile rane in tista [se] hitro celi. Podoben u~inek naj bi imele tavelike krote (krasta~e). Knji`ica v tem delu vsebuje precej nasvetov in receptov, posamezniki pa so verjetno uporabili najbolj dostopnega. Vpra{anje je, koliko so pripravki v resnici pomagali. Glede na metode diagnosticiranja (razen pri o~itnih te`avah in boleznih) je tudi vpra{ljivo, koliko je bil posamezni pripravek ustrezen. Vsekakor pa se ravno v tretjih bukvah ka`e preplet dolgoletnega opazovanja poteka bolezni, ljudskih metod zdravljenja in delnega poznavanja srednjeve{ke medicine. S tem delom se diagno- sti~ni del knji`ice zaklju~i in se nadaljuje z dvema deloma o zdravilnih u~inkih plodov in rastlin. ^etrte bukve se za~nejo na strani 83 in nimajo posebnega naslova. Obsegajo le sedem strani in obravnavajo razli~no sadje in drevje ter navodila, kako narediti posamezne pripravke iz njih in ~emu pripomorejo: jabuka, hrushke, fige, zhishne, grosdje al vinska terta, varh (oreh), hrast, bezeg inu hobat (smrdljivi bezeg) in brinje. Poleg opisa koristi plodov (Hrushke: sa mersle inu suhe nature so dobre, sa urozh shelodz)jeprinekaterihnavedenotudi,komulahkodolo~eniplod{koduje(vsejabuka so shkodlive za te kir kamen imajo). O figah je navedena zanimiva vra`a, da kdor veliko fig je, se mu ushi rede. Plodovi so razdeljeni na dve skupini: na tiste, ki so mersle nature (jabolka, hru{ke, ~e{nje), in tiste, ki so gorke, urozhe nature (fige, grozdje, oreh, hrast, bezeg in smrdljivi bezeg, brinje). Kriterij delitve ni jasen, niti kaj pravzaprav pomeni mrzla in vro~a natura. 401