Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 medij Bo`jega razkritja. Toda razlika med kleriki in laiki se pri uporabi slik zmanj- {uje, saj so bile ilustracije v rokopisih 12. stol. ve~inoma namenjene klerikom in ne laikom, saj besedila ne nadome{~ajo,2 ampak ga dopolnjujejo, kar pomeni, da slika soustvarja religiozno izku{njo oziroma da ni izklju~ena iz nje (Lipton 2009: 260). Do konca12.stol.seilustracijepojavijotudivcistercijanskihrokopisih.Cistercijanisipri odpovedi upodobitvam namre~ niso bili enotni, saj so nekateri izmed njih menili, da besedilo la`je podo`ivijo s sliko. Mentalni podobi pa se niso mogli izogniti niti ostali cistercijani, ki so se materialni upodobitvi odrekli, ker religiozne izku{nje, ki je ~ustvena, niso mislili abstraktno, temve~ v podobah (Leclercq 2001). Da je podoba nujno potrebna, potrjuje prav najve~ji zagovornik ~e{~enja brez podobe, Bernard iz Clairvauxa, s svojim ~e{~enjem Marije. Posvetil ji je ve~ besedil, med drugim Hval- nice Devici Mariji, ki predstavljajo Marijino plemenito srce, torej opevajo njeno notranjolepoto.Kakojougledati,paizvemoveniizmednjegovihpridig,kjerBernard razlo`i svoje pojmovanje kontemplativne molitve. Po Bernardu fizi~ne o~i trpijo za duhovno slepoto, zato se je treba od vidnega sveta, torej tudi od likovnih upodobitev, odvrniti k branju besedil, ki dajejo vpogled v notranji svet ~ustev. Toda jezik Ber- nardovih besedil o Mariji je ~uten oziroma obogaten s telesnimi podobami. Te mu namre~ dajejo ~ustveni podton, kar je klju~no, saj lahko le emotivno besedilo predstavi Marijino duhovno lepoto tako, da jo verniki uvidijo. ^eprav je njegov medij beseda, Bernard v molitev vklju~i podobo, ker se dotakne vernikov, torej podobo prepozna za funkcionalno (Biernoff 2002: 114–120). Dejstvo, da podobo upravi~i njena emotivna kvaliteta, je ob vplivu z vzhoda, ki mo~ podobe izpostavi kot koristno (Camille 1994: 206), razlog za uveljavitev slike – celo pri cistercijanih. V 13. stol. se cistercijanska umetnost postopoma zlije z ostalo sakralno in po zgledu ostalih redov se tudi pobo`nost cistercijanov vse bolj osredinja na nabo`no podobo, in sicer naj- starej{i Marijini kipi iz cistercijanskih cerkva datirajo v drugo polovico 13. stol., kar pomeni,dajeupodobitevvklju~enavmolitev.NjenovlogopojasnitudiBonaventura, ki daje sliki prednost pred besedo, ker vzbudi pobo`na ~ustva tudi pri vernikih, ki jih beseda ne gane.3 Do 15. stol. (ko nastane Sti{ki rokopis) so upodobitve, namenjene Marijinemu ~e{~enju, vse bolj {tevilne, ~ustvene in ~utne, zato so molivci, med drugimi tudi cistercijani, manj asketski oziroma bolj nasi~eni s slikami kot tri stoletja poprej(konastanecistercijanskistatut).Zaradivsesplo{neuveljavitveslike,kizajame tudi cistercijane, je prisotnost Marijine podobe pri molitvi ^e{~ena bodi precej verjetna navkljub odsotnosti ilustracije.4 2 Po Gregorju Velikem je slika knjiga za nepismene in naj bi laikom nadomestila besedilo. 3 Bonaventura, Commentaria in quator libros sententiarum Magistri Petri Lombardi: liber III., distinctio IX., articulus I., quaestio II. Collegium S. Bonaventurae. Opera omnia. Rim: Ad claras Aquas (Quaracchi). 203. https://archive.org/stream/doctorisseraphic03bona#page/202/mode/2up(datum dostopa: 29. 9. 2017). 4 Oodnosucistercijanov do umetnosti iz~rpno: Golob 1994, France 1998, Laabs 2000. 379