Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 s Klevev`a na Dolenjskem, nastalo okoli leta 1790. Vmesno obdobje premo{~a slaba desetina prise`nih besedil iz let 1734–1795, ki se tako ali druga~e dotikajo ustno oz. pisno izra`ene zadnje volje (Golec 2017: razdelek 3, Prisege: 01–09). Prisege ne ka`ejo ve~jih posebnosti ne po vsebinski ne po jezikovni in pravopisni plati (Golec 2017: razdelek 4). Bolj heterogene so v vseh treh pogledih oporoke iz {estdesetletnega obdobja od okoli leta 1790 do 1850, ki jih je skupaj 39 (Golec 2017: razdelek 3, Prisege: 04–42). Razen dveh, lastnoro~no zapisane oporoke u~itelja ({olmo{tra) iz leta 1801 in zapisa leta 1843 ustno izra`ene zadnje volje plemkinje kme~kega rodu, so vse ostale oporoke kme~kihljudi,odkaterihsejezadnjisicerzna{elvvoja{kisuknji(1850).Lastnoro~na je samo oporoka Vi{njegor~ana Fortunata Skubica, nominalno u~itelja ({olmo{tra), nazadnje organista in me`narja na Svibnem pri Rade~ah. Njegov motiv za izbiro sloven{~ine namesto nem{~ine ni povsem jasen. Razlog za slovensko oporoko je verjetno Skubi~eva `elja, da bi jo ~lani njegove dru`ine natanko razumeli, ali dejstvo, da sta bila pri~i dva nepismena ~loveka, ki nem{kega besedila ne bi razumela (Golec 2016: 370). Zapisovalci oporok kme~kih ljudi, ki se vrstijo od zadnjega desetletja 18. stoletja, so po ve~ini znani. Med njimi najdemo lokalne uradnike, dva pomo`na uradnika – nadrihtarja in rihtarja, druge kme~ke ljudi, organista in me`narja, omenjenega u~itelja ({olmo{tra) in osebe neznanega stanu. Nekateri, ki so izpri~ani kot zapisovalci vsaj dveh oporok, so kot pismeni ljudje v svojem okolju opravljali vlogo nekak{nega pomo`negapisarja,takoMihaelPregarc,nadrihtarvRicmanjahpriTrstu,JernejZajc, rihtar v Sv. Andra`u nad Polzelo, kme~ka ~loveka Martin Dobnikar in Jurij Zakon{ek z obmo~ja Tabora v Spodnji Savinjski dolini, [tefan Praznik, mo` neznanega stanu z obmo~ja Velikih La{~, in Martin Gmajnar iz Spodnje Savinjske doline, verjetno gospo{~inski uradnik (Golec 2017: razdelek 2). Pri zapisovalcih je lepo opazen trend, ki ga lahko ozna~imo kot splo{nega. Prva dva iz zadnje tretjine 17. stoletja, ki sta svojo zadnjo voljo napisala lastnoro~no, sta pripadnika socialno in pravno privilegiranega prebivalstva: baronica in prelat. Tretji oporo~itelj, stanovsko `e ni`je, je tr{ki svetnik in je testament v za~etku 18. stoletja morda prav tako sestavil sam. Na prelomu 18. stoletja v 19. sta med malo{tevilnimi zapisovalci dva {olmo{tra, od katerih je eden napisal lastno oporoko, nato pa sledijo izklju~no zapisi oporok po tretji osebi. Opazno je, da je v prvi generaciji zapisovalcev, nekakodokoncaprve~etrtine19.stoletja,najtive~uradnikovinpomo`nihuradnikov kot pozneje, ko vse bolj prihajajo v ospredje navadni kme~ki ljudje. Kotre~eno,jenastajanjeslovenskihoporokomogo~ilapredvsemraz{irjenapisme- nost, ki je v prvi polovici 19. stoletja ponekod zajela `e opazen dele` podlo`ni{kega prebivalstva. Vzporednosslovenskimizapisiustnihoporoksovistihokoljih{evedno nastajali tudi zapisi v nem{~ini. Razlogi za zapis oporoke v oporo~iteljevi materin- {~ini namesto v uradnem jeziku so bili od primera do primera razli~ni in so se lahko prepletali oz. dopolnjevali. Sklepamo lahko predvsem o dveh: 1) neznanje nem{~ine pri zapisovalcih in 2) `elja oporo~iteljev in oporo~iteljic, da bi okolica njihovo zadnjo voljo povsem natanko razumela. Pri zadnjem so bili zelo pomembni specifi~ni izrazi 363