Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 pestro socialno strukturo oporo~iteljev: od podlo`nikov do plemi~ev. Precej reprezen- tativno so zastopane tudi slovenske pokrajine od Istre in Trsta na zahodu do Prlekije na vzhodu. Od habsbur{kih dednih de`el, v katerih so `iveli Slovenci, manjka samo Koro{ka, pogre{amo pa tudi ozemlja pod Bene{ko republiko in Prekmurje. Pri tem je treba poudariti, da pokrajinska razporejenost in ~as nastajanja oporok glede na sedanje poznavanje problematike nista nujno reprezentativna. Enajst oporok je s Kranjskega, od tega pet od skupaj samo {estih znanih, ki so nastale {e pred letom 1800. Najmo~neje je zastopana [tajerska z 22 oporo~nimi besedili, med katerimi je eno iz 18. stoletja, vsa ostala pa iz prve polovice 19. stoletja. V isti ~asovni okvir spada tudi vseh devet oporok s Primorskega: po ena z Gori{kega in iz Trsta ter sedem iz Istre, od katerih je ena nastala na danes hrva{kem dr`avnem ozemlju. Oporo~itelje in oporo~iteljice je po pravnem oz. socialnem polo`aju mogo~e razvrstiti v naslednje skupine: dale~ najve~ (36) je podlo`nikov, skoraj polovica `ensk (17), dve oporo~i- teljici sta plemi{kega stanu (ena iz druge polovice 17. in druga iz prve polovice 19. stoletja), s po enim predstavnikom pa so zastopani {e duhovni{ki, tr{ki, u~iteljski oz. organistovski in voja{ki stan. Veliko ve~ino oporok je pred pri~ami zapisala druga roka, le tri ali {tiri pa so lastnoro~ne (Golec 2017: razdelek 1). Vprimerjavizoporokamipoznamoprecejmanj,samodevetprise`nihbesedilpri~ oporo~nih dejanj. Vsa prise`na besedila, ki oporoke tako ali druga~e zadevajo, so nastala v 18. stoletju, med letoma 1734 in 1795, in izvirajo s Kranjskega, pri ~emer je enaoporoka,okaterijegovorvprisegi,nastalanaGori{kem.Medprise`nikinajdemo poleg podlo`nikov tri de`elne svobodnike, katerih prisega, po nastanku najstarej{a (1734), se nana{a na zadnjo voljo svobodnice (1734). Eden od oporo~iteljev, o kate- rega zadnji volji govorita dve prisegi, je bil vojak, v vojsko mobiliziran kme~ki ~lovek, zadnje tri prisege (1795) pa zadevajo oporoko obogatelega kme~kega trgovca z `ivino (Golec 2017: razdelek 1). Zna~ilnosti oporo~nih in z oporokami povezanih prise`nih besedil se bomo zgolj dotaknili, ne da bi se spu{~ali v njihovo jezikovno, pravopisno, vsebinsko in obli- kovno analizo ali podrobneje v okoli{~ine njihovega nastanka. V poseben sklop lahko uvrstimo vse tri oporoke, ki so nastale pred koncem 18. stoletja – dve v zadnji tretjini 17. stoletja in ena v za~etku naslednjega stoletja (Golec 2017: razdelek 3, Oporoke: 01–03). Posebnost so `e po tem, da oporo~itelji niso bili navadni kme~ki ljudje. Tri najstarej{a oporo~na besedila povezuje poleg tega {e ve~ drugih skupnih potez, po katerih odstopajo od poznej{ega standarda, tj. od zapisa ustne oporoke pred pri~ami po tretji osebi, ker oporo~itelj sam ni bil pismen. Prvi trije oporo~itelji izstopajo ne le zaradi zgodnjega ~asa in svojega socialnega polo`aja – gre za plemkinjo, duhovnika in tr`ana –, ampak tudi po tem, da sta vsaj prva dva, ~e ne tudi tretji, oporoko napisala lastnoro~no, da so vsi trije prihajali zobrobjaslovenskegaozemljaindalahkoprivsehsklepamonaspecifi~neokoli{~ine, ki so vodile k tedaj neobi~ajnemu dejanju, zapisu zadnje volje v slovenski mate- rin{~ini. Poleg posebnih nagibov za tak{no odlo~itev so ta tri najzgodnej{a besedila posebna tudi po pravopisni plati, prvo in tretje pa {e po jezikovni. Pri tem ne smemo 361