Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 Tipologija bukovni{kih besedil Ena izmed zna~ilnosti srednjeevropskega prostora je razli~na razvitost knji`nih jezikov. Ozna~iti bi jo mogli tudi kot obliko neso~asnosti zaradi razli~nih dru`benih, kulturnih, verskih in politi~nih razmer v mnogo- in ve~jezi~nih dr`avah in de`elah. Medtem ko so imeli nekateri jeziki svojo razvito knji`no zvrst, so drugi v svojem jeziku komaj prestopili prag pisne kulture ali pa {e tega koraka niso storili. Na podro~jupisnekulturejenamre~vladala{eizrazitej{adiglosijakotvustnemsporazu- mevanju. Stanje bi lahko imenovali latentna pismenost ({tevilni govorci sloven{~ine so sicer znali pisati, vendar svojega znanja niso uporabljali pri sloven{~ini). Z neso- ~asnostjo pa nimamo opravka le med razli~nimi knji`nimi jeziki, temve~ tudi znotraj enega jezika. Zaradi razli~nih pogojev je pisna ali knji`na zvrst jezika ponekod bolje razvita in zasidrana kot drugod, saj je bilo veliko odvisno od obsega institucionalne podpore, ki jo je u`ivala. V tej zvezi ima {olstvo osrednje mesto. Bukovnik in bukovni{tvo sta pojma, ki ju ve`emo na segment besedil, napisanih v slovenskem jeziku. V svojem bistvu gre za predknji`no ali obknji`no pisno rabo sloven{~ine. Pojav, kakr{en je bukovni{tvo, ni omejen na slovenski jezik in dolo~ene regije, poznamo ga vsepovsod, kjer so vladali podobni dru`beno-jezikovni okvirni pogoji. Razlikuje se kve~jemu po obsegu in trajanju pojava, pa {e po ne~em: kak{no mesto mu dajejo v kulturni, literarni in jezikovni zgodovini. Dobesedil bukovni{kega tipa se je ustvaril sentimentalen odnos in okoli njih celo neke vrste mit. Vpra{anje je, ali tega mita ni treba dekonstruirati. Na vsak na~in pa je treba bukovni{tvo prizemljiti, ga postaviti na trdna tla prostora in ~asa, v katerem so nastajala ta besedila. Bukovni{tvo – {e posebej slovensko na Koro{kem – je treba vgraditi v razvoj slovenskega knji`nega jezika, ki je zaradi {tevilnih dejavnikov zamudni{ki, ~e ga primerjamo z ve~ino jezikov, s katerimi so bili Slovenci dolga stoletja v tesnem stiku. Knji`ni jeziki so bolj kot druge jezikovne zvrsti odvisni od dru`benih vplivov in kontrole (in jim hkrati podvr`eni). @e zato nosijo kvalifikator normiranosti. V zapisanih besedilih je najni`ja raven norme ~rkopis (~e doti~ni jezik zapisujejo s ~rkami). @e na tej ravni lahko pisci izbirajo med razli~nimi sistemi, ~e ni ustaljenih konvencij ali predpisov. V svojem bistvu je bukovni{tvo izraz razkoraka in distance med socialnimi sloji s posebnim ozirom na pismenost in stopnjo izobrazbe. Postaviti besedila v prostor in ~as pomeni soo~iti se s pogoji, ki so vladali za pisne zvrsti sloven{~ine, za~en{i pri oblikah predaje ve{~in branja in pisanja. Do {olske reforme v ~asu Marije Terezije (1774) ogromna ve~ina prebivalstva ni znala brati, kaj {ele pisati. Tudi potem je trajalo {e ve~ kot stoletje, da so bili vsi otroci dele`ni rednega elementarnega {olanja. Zaradi nizke stopnje pismenosti, ki je razvidna v ve~ini besedil, lahko vidimo bukovni{tvo tudi v lu~i zapostavljenega polo`aja slo- ven{~ine v okviru formalnega izobra`evanja. Pri bukovni{kih besedilih moramo torej razlikovati med svetlimi in temnimi lisami pojava. Svetla stran je, da so v neugodnem polo`aju za ustvarjanje v slovenskem jeziku neformalno izobra`eni preprosti ljudje segli po peresu, da bi zadovoljili nekaj kulturnih potreb v glavnem {e slovensko enojezi~nega prebivalstva. 19