Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 momainnedosledno. Najva`nej{i element zunanje ~lenitve besedila je razdelitev na poglavja (kapitl), znotraj poglavij pa na odstavke. Poglavja so ve~inoma dvodelna. Vprvemdelujenarativnidelzgodbe,sledimu(moralni)nauk.Pisecpoznaslovensko pisno tradicijo, ker je besedilo napisano v latinici (ne pa z nem{kim ~rkopisom). Uporablja poenostavljeno in nedosledno obliko bohori~ice, tako da lahko govorimo ohibridnemzapisumednadnare~nopisnozvrstjoinkrajevnimnare~jem,vendarzelo blizu krajevnemu govoru. Mogo~e se zgleduje po na~inu zapisa sloven{~ine v koro- {kih tiskih Duhovne brambe in Kolomonovega `egna, vendar zgleda ne dosega, ne nazadnje zato, ker prakti~no ne uporablja lo~il. Pisne in jezikovne opaznosti Nesporno pisec pi{e v bohori~ici. Najbolj dosleden je pri rabi ~rke z za /c/ in kombinacije zh za /~/. Glasov /s/ in /z/ ter /{/ in /`/ v zapisu ne razlikuje. Pogosta je raba grafema y (z dvema pikama nad ~rko ali pa tudi brez njiju) za /j/ in /i/ zlasti na koncubesede.Dolgi;uporabljazeloredkoinlekotpozicijskovariantovkombinaciji s s (me;sa, u;seu, nebe;s, tale;sa, lube;sni, fer;se itn.) in samo izjemoma s t (;t). Gra- femov za /u/ in /v/ ne razlikuje. V glavnem uporablja grafem u, ki je ena najpogo- stej{ih ~rk, ker z njo zapisuje seveda tudi {vapanje. Visoko frekvenco ima tudi grafem e, ker ozna~uje tudi polglasnik. Samo kdaj pa kdaj se pojavi ~rka w. Razmeroma pogosto podvaja ~rke (ff, ll, mm, nn, rr, tt), deloma pod vplivom nem{ke pisne norme. Zasledimo tudi kombinacijo /{~/, ki je dvojnega izvora (kershzhuaty, odpeshzhania prosm; zaradi palatalizacijek>~:ta zhuouieshzha odriesheniatu,nabeshzhe troshte- nie, maue meshzheyshi, smoiem nabeshzhiem ozhetam/steim nabeshkiem ozhetam), vendar ne na vseh mestih, kjer bi to pri~akovali (kaker bueg zheshan, zheshena si, prebiualishe, pokorshna, odpushanie), verjetno tudi zaradi vpliva nadnare~ne zvrsti (nabeshki fiersht, shara nabeshkah angelou, nabeshki ozha). Redko uporablja ~rko j, {e redkeje ~rko c za /c/ (lucifar). Kombinacijo ch za /k/ je zaslediti zlasti v besedah Christus, chattolsh/chatolsh/chatolish, christiany, manjkrat pa pi{e Kristus, kattolsh. Chza/k/zasledimoposami~{evche (=kot),cheriaturami(=kreaturami), izjemoma za /h/ (schaiale). @e med navedenimi pisnimi opaznostmi je nekaj takih, ki pri~ajo o tem, da je bil pisec govorec enega izmed krajevnih govorov ro`anskega nare~ja. Dosledna jezi- kovnaanalizabilahkodolo~ilanjegovkrajevniizvor,vsekakorpajezeloblizugovoru vasi Kostanje nad Vrbskim jezerom (Logar 1967). Zapis `e sam po sebi poenostavlja foneti~no raven `ivega govora, vendar se mu po drugi strani pribli`uje, ker ne sledi etimolo{kemu na~elu. Kot za druga besedila bukovni{ke vrste je tudi za to zna~ilna visoka stopnja variabilnosti ali nedoslednosti (oz. dublet), ki so ne nazadnje tudi posledica vpliva slovenskega jezika v koro{kih in kranjskih tiskih (prim. Lausegger 1991). 18