Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 36_zbornik:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA36 Mure–Linhartovantipod ^e primerjamo Muretovo igro z Linhartovima priredbama @upanova Micka in Ta veseli dan ali Mati~ek se `eni (Linhart 1950), ki sta nastali pribli`no v istem ~asu kot igra, postane o~itno, da Linhart v skladu z obema tujima izvirnikoma kritizira nad- rejeni fevdalni sloj, favorizira in idealizira pa podrejenega, kme~kega. Ta je manj kultiviran, ob~asno nagnjen k nespametni senzualnosti, toda v bistvu je po{ten in nravstveno nepokvarjen. Mureta ne zanima konfrontacija dveh dru`benih slojev, temve~ samo kme~ki sloj s svojo najpogostej{o napako: alkoholizmom. V nasprotju z Linhartom Mure kmetov ne idealizira, ampak jih prikazuje veristi~no in kriti~no, hkrati jih blagohotno prevzgaja. Kljub razlo~kom je obema dramatikoma skupno razsvetljensko prepri~anje, da je mogo~e z razumskim podukom ljudi odvrniti od {kodljivih razvad in jih pobolj{ati (prim. Kos 1986; Schneiders 2001; Vovelle 2004). So`itje razsvetljenstva in baroka NosilecvrednotenjskeperspektivevMuretoviigrijegostiteljtrojice,va{ki`upnik, ki proti bral~evemu pri~akovanju proti pijanski trojici nikoli ne nastopi verbalno prete~e. Blagi, toda dosledno prevzgojiteljski odnos do pijancev ni samo razsvet- ljenski, ampak tudi religiozen: `upnik mora v skladu s svojim poklicem skrbeti za du{ni in tudi telesni blagor vernikov. V Muretovi igri sta torej povezana razsvetljenski in religiozni vzgojni koncept (prim. Klueting 2005), saj si pri nekaterih ~love{kih te`avah, npr. pri alkoholizmu, nista nasprotovala, ampak sta se dopolnjevala. Razsvetljenski vzgojni koncept je bil novost 18. stoletja, religiozni vzgojni koncept pa je bil stalnica, saj so ga katoli{ki duhovniki uresni~evali `e ve~ kot tiso~ let. Med drugim s pridigami, ki so se na Slovenskem razcvetele kot retorska proza (prim. Svetokri{ki 1998; Rogerij 2001). To baro~no tradicijo je nadaljeval tudi Mure, ki je bil odli~en govornik, zato ni ~udno, da je prvine retorske proze obilno vnesel tudi v svojo igro. @upnik ne ostane samo pri zdravorazumskem utemeljevanju vzrokov za nujnost opustitve pijan~evanja, ampak mu dodaja povzetke svetopisemskih odlomkov kot eksemple za ponazoritev in teo- lo{ko podkrepitev. Pri tem vire eksemplov in povzetkov skoraj vedno navaja v opom- bah, ki so del dramskega besedila. To Muretovo medbesedilno po~etje je deloma nadaljevanje tradicije slovenske baro~ne retorske proze, ki je tudi poznala citatne opombe, deloma pa razsvetljenske usmerjenosti k argumentiranju, v katerem naj bi prevladoval razum kot temeljno vodilo ~love{kega `ivljenja. @upnikove replike po dol`ini presegajo kratke replike trojice oseb, kar dramski dialog zaustavlja. Ta ni niti koli~insko niti pomensko uravnove{en: na eni strani so obse`ne `upnikove replike, ki postajajo monologi, iz katerih je razvidno njegovo svetopisemsko, teolo{ko in kate- hetsko znanje, na drugi so kratki ugovori oseb, ki glavni osebi v dialogu ne morejo u~inkovito ugovarjati, saj nimajo primernega znanja niti govorni{ke spretnosti. So neizobra`eni kmetje, ki se alkoholizmu predajajo tudi zaradi slabih `ivljenjskih razmer. 132