Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 zavra~ali smo jih le, ~e zanje imamo doma~e ali pa ~e si jih lahko sami ustvarimo (Topori{i~ 2007: 338). S konkretnimi srbohrvatizmi v jeziku se je Topori{i~ ukvarjal redkeje. Opozorila na posamezne besede ali zveze najdemo v jezikovnih koti~kih, ki jih je pisal konec 70. let v Na{ih razgledih in v drugi polovici 80. let v 7D.VNa{ih razgledihje nanje opozoril le v treh koti~kih in le enkrat jih je na{tel ve~ (Topori{i~ 1979a: 206), pri ~emer je posebno pozornost namenjal enakozvo~nicam: npr. kruto stali{~e – togo stali{~e, odkloniti vzroke – odpraviti vzroke, mo{tvo je zatajilo – mo{tvo je odpove- dalo, govornica – govorni{ki pult. Opozoril pa je tudi na skladenjske vplive, npr. rabo mislim, kako namesto mislim, da, in na prevzemanje frazemov: iz petnih `il – na vse kriplje, ~astna re~ – ~astna beseda. Ob vpra{anju rabe izrazov par, nepar namesto sodi, lihi pa je predstavil na~ine, kako srbohrva{~ina vpliva na jezik: S srbohrva{~ino `ivimo v tesnem stiku, zato ji moramo posve~ati posebno pozornost. Dostikrat nam je `e prej pomagala iz poimenovalnih te`av, dostikrat pa smo zaradi nje brez potrebe opustili kaj imenitnega slovenskega. Danes se nam srbohrva{ko ponuja zlasti tudi preko slenga in `argona, torej kot izrazitej{a dvojnica za slovensko in bolj navadno poimenovanje (gu`va – gne~a). [e v ve~ji meri vdira k nam drugi jezik npr. prek predavateljev, ki jim ni (bilo) dano, da bi se slovensko izra`ali v izvr{evanem poklicu, ampak jim je zapovedana raba drugega jezika (Topori{i~ 1979b: 649). TakojeTopori{i~edenredkihkoti~karjev,kiglavnekrivdezavdorsrbohrvatizmov 8 ni pripisal tisku. Vdrugipolovici80.let,kosobilanacionalnatrenjavrazpadajo~iskupnidr`avina vrhuncu, pa je srbohrvatizmom namenil ve~ pozornosti, ~eprav se je v zvezi s tem {e vednoukvarjalpredvsemsstatusomobehjezikovnaslovenskihtleh.Vkoti~kih,kijih 9 je opozarjal na napa~no rabo je objavljal v 7D v letih 1985–1987 ter 1989–1991, svojilnega obrazila -in pri samostalnikih mo{kega spola na -a, na srbohrvatizme, kot sosredina,potrebnoje,tistofinale,napa~nobrezpredlo`novezavo(vzvezirazgovora, dogovorili smo sestanek, diskutirati vpra{anje), pre{iroko rabo trpnega sedanjika namesto preteklika (o tem je razpravljano) itn. Spet je poudarjal potrebo po razliko- vanju med pomenom enakozvo~nic v obeh jezikih, ki po njegovem na~enjajo seman- ti~no strukturo jezika. Take besede so kot rak, pa ne tisti poto~ni in kateri {e: huda bolezen so, nevarna, ker dobesedno raz`irajo normalno, zdravo besedje na{ega jezika. So pa dobrodo{le vsem, ki so povr{ni, ki ljubijo predvsem udobje in ki brez pomisleka posnemajo vse, kar je nenaporno, pa hkrati opazno (Topori{i~ 2007: 49). Vpra{anja v zvezi s posameznimi srbohrvatizmi je skoraj vedno povezoval z opo- zarjanjem na potrebnost varovanja sloven{~ine pred nasiljem ve~jega jezika: Tako imenovani m-jezik (M = mali, manj{i, manj{e veljave, minoritetni) se mora ves ~as bojevati za svoje istovetnostno dostojanstvo, ki mu ga ogro`ajo t. i. v-jeziki 8 Prim. Kalin Golob, Jelov{ek 2009. 9 Zbrani so v knjigi Jezikovni pogovori iz Sedem dni (Topori{i~ 2007), po kateri so tudi navedeni. 77