Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 Iz Tabele 1 je razvidno, da anketirani {tudentke in {tudenti Pedago{ke fakultete Univerze v Ljubljani ka`ejo visoko strinjanje s trditvami, povezanimi s kultivirano rabo sloven{~ine v javnosti. Razveseljuje podatek, da so anketirani {tudentke in {tudenti najvi{je ocenili svojo vlogo promotork in promotorjev kultivirane (knji`ne) rabe sloven{~ine v vzgoji in izobra`evanju za krepitev njenega polo`aja v javnosti ter nujnost slovenisti~ne izo- brazbe na vseh fakultetah, kjer se usposabljajo prihodnji u~iteljice in u~itelji. Pomen dosledne rabe knji`ne sloven{~ine v vzgoji in izobra`evanju je bil visoko ocenjen tudi v avtori~ini raziskavi leta 2013: s trditvijo, da bi morali visoko{olski u~itelji oz. u~iteljice ne glede na predmet, ki ga u~ijo, v vzgojno-izobra`evalnem procesu do- sledno uporabljati slovenski knji`ni jezik, se je namre~ strinjalo kar 95,71 % anke- tiranih {tudentk in {tudentov Pedago{ke fakultete; s trditvijo, da bi morali {tudenti oz. {tudentke ne glede na {tudijsko smer, ki jo obiskujejo, v vzgojno-izobra`evalnem procesu dosledno uporabljati slovenski knji`ni jezik, se je strinjalo 86,50 % anke- tiranih {tudentk in {tudentov Pedago{ke fakultete (Skubic 2013: 13–14). Jezik ima mo~no identifikacijsko vlogo, saj nas mno`i~no in nedvomno razlikuje od drugih, hkrati pa ima poleg simboli~ne tudi funkcionalno oz. sporazumevalno razse`nost (Stabej 2010: 219). Ne moremopabitizadovoljnispodatkom,daanketirani{tudentke in {tudenti Pedago{ke fakultete slovenskega vzgojno-izobra`evalnega sistema ne pre- poznavajo kot utrjevalca zavesti o enakovrednosti vseh jezikov polo`aja sloven{~ine kot prvega in drugega ali tujega jezika za {tevilne govorce; prav tako ne prepoznavajo diplomantk in diplomantov slovenskih univerz kot jezikovno kompetentnih ter zmo`nih za javno in uradno sporazumevanje. Slovenska jezikovna politika in jezi- kovno na~rtovanje (prav tam: 222) naj se ne bi ukvarjala le s statusom in korpusom sloven{~ine v Republiki Sloveniji, temve~ bi morala sistemati~no skrbeti tudi za prve jezike svojih prebivalcev, za tuje jezike, pa tudi za slovenske jezikovne skupnosti zunaj Slovenije in za govorce, ki govorijo ali se {ele u~ijo sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Zaradi aktualnih migracijskih tokov je {e posebnega pomena razvijanje jezi- kovne zmo`nosti govorcev sloven{~ine kot drugega/tujega jezika (Zemljari~ Miklav- ~i~ 2000; Stabej 2003, 2004; Knez 2012). Ni~ manj pa ni pomembno opolnomo~enje diplomantk in diplomantov slovenskih univerz v jezikovno kompetentne dr`avljanke in dr`avljane, zmo`ne javnega in uradnega sporazumevanja. Visoko{olski zavodi naj bi skrbeli za razvoj sloven{~ine kot strokovnega in znanstvenega jezika (Uradni list RS, 86/2004), a ne le na ravni terminologije, temve~ tudi na ravni utemeljevalnih struktur, besedilnih vzorcev itn., saj je sloven{~ina v visokem {olstvu reprezentativno podro~je javne rabe. 518