Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 oziroma neprilagojene sloven{~ini, bodisi naglasno ali oblikoslovno bodisi stilno zaznamovanegledenadoma~eizraze.Prevzeteprvinenezajemajosamoposameznih leksemov, temve~ vanje sodijo tudi izrazi, stalne besedne zveze, frazemi in podobno. Stilna vrednost prevzetih besed Vpogled v jezikoslovno literaturo s podro~ja leksikologije in teorije prevajanja namka`e, da so med prevzetimi besedami naj{tevilnej{e ali vsaj najbolj opazne tiste besede, ki so v ciljni jezik pri{le iz tujih kulturnih okolij in zaznamujejo dolo~ene, govorcemciljnegajezikaneznanepojme.Sevedajevsodobnem~asutamedjezikovna oz. medkulturna izmenjava lokalizmov/realij/brezekvivalentne leksike oz. kulturno specifi~nih besed, kot jih imenuje Simona Klemen~i~ (2010: 24), intenzivnej{a kot v prej{njemstoletju/prej{njih stoletjih. Na to je vplival razvoj komunikacijskih sredstev, ki je sodobnemuspremljevalcudogodkovomogo~il,dasomuskorajvsecivilizacijske prvine sodobnega sveta dostopne in mu niso ve~ neznane. Hiter razvoj medijev in kulturna povezava vplivata na bolj{e splo{no medsebojno poznavanje narodov, posa- mezni lokalizmi/realije/brezekvivalentna leksika pa hitreje in la`je postanejo internacionalizmi. V~asih prevodna literatura, danes pa ve~inoma elektronski mediji uvajajo leksiko iz enega jezika v drugega ter globalizirajo besedni zaklad (ukanovi} 2011a: 108), problematika v zvezi s sprejemanjem prevzetih prvin pa je postala splo{no vpra{anje v skoraj vseh jezikih. Prevzete besede v ciljni jezik uvajamo na ve~ na~inov: s kalkom – dobesedni prevod, z adaptacijo – besedo iz tujega jezika prilagodimo slovni~nim in foneti~nim pravilom jezika, v katerega prevajamo, generalizacijo – uporabimo splo{ni termin, ki se nana{a tudi na to realijo, opisnim prevodom – dolo~eni pojem opi{emo, namesto da bi uporabili prevzeto besedo, in nenazadnje prevzete besede uvajamo z rabo funk- cionalnegaekvivalenta–uporabimotistipojem,kijeobi~ajenvjezikuprevoda.(Prav tam: 111) Med prevzetimi besedami so naj{tevilnej{e tiste, ki zaznamujejo t. i. kulturne realije – besede in izrazi, ki se nana{ajo na dolo~eno dru`beno ureditev, institucije, geografske posebnosti, obla~ila, prevozna sredstva, plese, glasbo, jedi in pija~e ipd. Vedno ve~ tujk in te`av z njihovim prevzemanjem je na podro~ju informatike in ra~unalni{tva, kjer je angle{~ina vodilni jezik, iz katerega se dolo~eno izrazje pre- vzame, prilagodi in/ali prevede. Prevzete prvine iz srb{~ine Vsloven{~ino iz srb{~ine/srbohrva{~ine prevzete besede lahko razdelimo na tiste, ki so prevzete neposredno, in tiste, za katere je srb{~ina/srbohrva{~ina bila samo jezik posrednik. Simona Klemen~i~ (2010: 24–25) navaja, da so iz srb{~ine/hrva{~ine neposredno prevzete besede: ~in, dobaviti, globa, hajka, jam~iti, koprena, ko{arka, krinka, lutka, marica, metek, nabaviti, na~in, nadoknaditi, nadzor, naknaden, naslov, niz, obkoliti, obzir, otvoritev, pobratim, podatek, poreklo, poro~nik, porota, potomec, povorka, prikolica, prista{, 51