Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 slovenskega jezika. Samoocena znanja dolinskih jezikov je pokazala predstavo o najvi{jem znanju vseh {tirih dolinskih jezikov pri skupini anketirancev s slovensko materin{~ino. Skupina z nem{ko materin{~ino je poudarila znanje italijan{~ine in nem{~ine,skupinazitalijansko materin{~ino zlasti znanje italijan{~ine in dokaj dobro znanje nem{~ine in furlan{~ine, skupina s furlansko materin{~ino pa zelo dobro znanje italijan{~ine in furlan{~ine ter dobro znanje nem{~ine. Podobno podobo ka`ejo opisi jezikovnih izbir pri sporazumevanju z razli~nimi sogovorci (tj. s prvim oz. drugim otrokom, s partnerjem, z brati in sestrami, z materjo oz. o~etom, s ta{~o oz. tastom, s sodelavci, s strankami). Prevladuje sporazumevanje v italijanskem jeziku (dobrih 90 %), nekoliko ni`ji je le dele` pri sporazumevanju v italijan{~ini s starej{o generacijo, v slabih 30 % poteka komunikacija z razli~nimi sogovorci v furlan{~ini, pri sporazumevanju s strankami izstopa raba nem{~ine (54 %), katere dele` je opazen tudi pri sporazumevanju z otroki. Najmanj je sporazu- mevanja v sloven{~ini, {e najve~ pri sporazumevanju s strankami. Stali{~a do dolinskih jezikov so pozitivna. Na vpra{anje o jezikih, ki bi jih poleg italijan{~ine morali znati prebivalci Kanalske doline, so bili na{teti vsi trije dolinski jeziki in angle{~ina; potrebo po znanju sloven{~ine je zagovarjalo 67 %, nem{~ine 75 %, furlan{~ine 49 % in angle{~ine 75 % anketirancev. Najvi{je izpri~ana `elja po znanju jezikov je pri skupini anketirancev s slovensko materin{~ino. Argumenti za potrebo po znanju sloven{~ine in nem{~ine so bili prekrivni: jezik sosednje dr`ave (45 oz. 42 %), jezik obmo~ja (38 oz. 35 %) in nalo`ba v prihodnost (17 oz. 23 %). Podobenrezultatizkazujejoodgovorinavpra{anje,katerejezikebipolegitalijan{~ine morali pou~evati v dolinskih {olah: sloven{~ino (54 %), nem{~ino (71 %), furlan{~ino (37 %) in angle{~ino (78 %). Tudi tu so razlogi za u~enje sloven{~ine in nem{~ine podobni:jeziksosednjedr`ave(47%oz.52%),jezikobmo~ja(36oz.26%),nalo`ba v prihodnost (16 oz. 17 %). Kot razlog za u~enje nem{~ine je bila navedena tudi utemeljitev, da gre za svetovni jezik (6 %). 4 Jezikovna krajina Kanalske doline Raziskave o jezikovni krajini (angl. linguistic landscape) predstavljajo dokaj nov pristop raziskovanja ve~jezi~nosti, ki zadeva preu~evanje napisov na javnih mestih, kot so napisi na trgovinah, plakati in drugi napisi javne ali zasebne narave. Napisi neposredno odra`ajo dru`beno rabo jezika/-ov v javnosti in status jezika/-ov. Zrcalijo vlogo, ki jo imajo jeziki v dolo~enem okolju, in ka`ejo na dru`bene odnose med razli~nimi jezikovnimi skupnostminaobmo~ju(Landry,Bourish1997;Cenoz,Gorter 2006). Leta2015jeSloriopravilobse`noempiri~noraziskavo(Mezgec2015)ojezikovni krajini na naselitvenem obmo~ju slovenske skupnosti v Italiji. Predmet analize je bila navzo~nost slovenskega jezika na napisih javnih in zasebnih subjektov (topono- mastika, cestne oznake, javna obvestila/plakati itn.; napisi zasebnikov, ogla{evanje, spontani napisi itn.). Ugotavljali so stopnjo vidne navzo~nosti sloven{~ine glede na 450