Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 2 Zakonodajne dolo~be: raba sloven{~ine v javnosti Ustava Republike Italije v 6. ~lenu dolo~a, da dr`ava s posebnimi dolo~ili {~iti jezikovne manj{ine. ^eprav obstaja princip varstva manj{in na najvi{ji ravni, je bilo vpra{anje za{~ite manj{in v povojnem obdobju vse do leta 1999, ko je bil sprejet Zakon482/1999oza{~itijezikovnih manj{in (v Kanalski dolini slovenske, nem{ke in furlanske), postavljeno v politi~no ozadje. Polo`aj slovenske manj{ine v Italiji urejajo dr`avni in de`elni zakoni, ob~inski in pokrajinski statuti in pravilniki ter mednarodni dogovori, ki jih je Italija sprejela po drugi svetovni vojni. Vpra{anje javne rabe sloven{~ine, tj. pravice do rabe sloven- skega jezika pri sporazumevanju z oblastmi in prisotnosti slovenskega jezika v javnih napisih, je vse povojno obdobje med najbolj zapletenimi vpra{anji. Po dolgotrajnem postopku je bil leta 2001 razgla{en Zakon 38/2001: Dolo~ila za za{~ito slovenske jezikovne manj{ine v de`eli Furlaniji – Julijski krajini, znan kot za{~itni zakon, ki priznava zgodovinsko prisotnost slovenske jezikovne skupnosti na obmo~ju2 ter opredeljuje njene pravice in obveznosti. Za prispevek so relevantna dolo~ila 8. ~lena Zakona 38/2001, ki obvezuje javne uprave na obmo~ju izvajanja za{~ite, da dr`avljanom slovenske narodne skupnosti zagotavljajo pisno in ustno rabo slovenskega jezika, ter dolo~ila 10. ~lena, ki zadevajo vidno dvojezi~nost in toponomastiko. 3 Jezikovna podoba Kanalske doline Naobmo~juKanalske doline sobivajo slovenska, nem{ka, furlanska in italijanska jezikovna skupnost. Prvotno z ve~insko slovansko govore~im prebivalstvom po- seljeno obmo~je, kjer so bili najprej le oto~ki nem{ko govore~ih prebivalcev, je postopoma, predvsem zaradi presti`ne vloge nem{kega jezika v javni rabi (zlasti v {olstvu in gospodarstvu), postajalo dvojezi~no, s priseljevanjem furlansko govore~ih trgovskih in rudarskih elit trojezi~no, najpozneje po letu 1919 – s priklju~itvijo Kanalske doline Kraljevini Italiji – pa gre za obmo~je, na katerem sobivajo {tiri jezikovne skupnosti. Raziskava o znanju in rabi dolinskih jezikov iz leta 2004 (Gliha Komac 2009: 81–209)3 je pokazala, da ve~ina dolinskega prebivalstva (64 %) kot svoj materni jezik prepoznava italijan{~ino, 18 % furlan{~ino, 8 % nem{~ino in le 5 % sloven{~ino (zadnji trije jeziki se pojavljajo tudi v medsebojni kombinaciji oz. kombinaciji z italijan{~ino). Pri starej{i generaciji je opazen ve~ji dele` furlan{~ine, pa tudi nem- {~ine in sloven{~ine, pri najmlaj{ih kot materin{~ina prevladuje italijan{~ina. Dolinsko prebivalstvo kot zelo dobro ocenjuje svoje znanje italijanskega jezika, kot dobro znanje nem{kega in furlanskega jezika, najni`je – kot slabo – pa znanje 2 Izvajanje zakonskih dolo~il je vezano na princip teritorialnosti. 4. ~len Zakona 38/2001 predvideva opredelitev poselitvenega prostora, na katerem se bodo izvajala zakonska dolo~ila; skladno s predvidenim postopkom je predsednik 12. 9. 2007 izdal odlok s seznamom 32 ob~in (Odlok 2007). 3 Raziskava je bila opravljena na vzorcu 234 anketirancev. Zaradi statisti~ne relevantnosti podatkov je bilo {tevilo zbranih odgovorov ute`eno glede na {tevilo prebivalstva po posameznih krajih in glede na {tevilo {oloobveznih otrok; razmerja v vzorcu ne odstopajo bistveno od populacijskih podatkov. 449