Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 kar ka`e na zavest, da gre za eno besedo, npr. dobrorojen, dolgomiseln, debeloumen Tnespameten’. Besednovrstno so znotraj besednih dru`in zlo`enke potrjene kot samo- stalniki, pridevniki, dele`niki, glagolniki, npr. drugo~krstnik Tprekr{~evalec’, dru- go~krstni~ki, drugo~kr{~ovanje; drugo~rojen Tprerojen’, drugo~rojenik, drugo~roj- stvo in drugirojstvo: dobrorojen(dobrurojen)-a-oprid.[…]kijeplemi{kegarodu;plemenit,blagoroden: v nagovoru, pogosto v zvezi z gnadliva […] TEI DOBRVROIENI GOSPEI, Go;pej Vr;huliodZelkinga,v’SyrendorffiZK1595,5;Potehmaltedaj,dobrurojenagnadliva Go;painuBotra, va;ha Gnada cillu lahku sa;topi ZK 1595, 41 (A. L. R.) dolgomiseln -a -o prid. […] ki vse hudo, neprijetno prena{a brez izra`anja nejevolje; potrpe`ljiv:on[Kristus]ie v;egamogozh, v;milien, myran, prauizhan, ;uet, dolgo- mi;seln, krotak, pohleuan JPo 1578, II, 7b (A. L. R.) dobroustnik (dobrovustnik) -a sam. m […] kdor si zaradi lastnih koristi s pretirano hvalo, prijaznostjo prizadeva za naklonjenost koga: Inu kadar ty Perli;auci inu Dobrouu;tniki nim prauio, de v;i ludie pou;od dobru od nih gouore .. Tu oni radi slishio, inu te .. go;te inu radi imaio per ;ebi TR 1558, e 4b (A. L. R.) drugo~krstnik (drugo~karstnik) -a sam. m […] pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; prekr{~evalec: Nikateri pak ni;o ni od Boga ni od Liudi pokli- zani .. kakor ty kriui Proroki, drugo~ Kar;tniki, ali Bidertauffarij, Kezerij inu sapeliauci JPo 1578, III, 3b (A. L. R.) 2.4 Prevzete skladenjske zna~ilnosti in besedje Velika in raznovrstna je mo`nost vplivanja enega jezika na drugega na podro~ju skladnje: od bolj o~itnih do te`je razpoznavnih. Jo`e Topori{i~ je vpliv nem{~ine opazoval pri veznikih, ~lenkih in pri rabi dolo~nega in nedolo~nega ~lena pri samo- 9 Sledi vpliva nem{~ine je prepoznaval v neupo{tevanjunagla{enihinnaslon- stalnikih. skih oblik osebnih zaimkov, v manj{i rabi svojilnih pridevnikov, prepogosti rabi trpnika itn. Zavedal se je tudi problematike (predvsem) glagolske vezljivosti, kar je za sodobnega bralca bolj prepoznavno, kot je bilo v preteklih knji`nojezikovnih ob- dobjih. Vpliv nem{ke predloge na izbor prevodne ustreznice namesto regularne slo- venske v frazemu je ostal bolj ali manj prikrit, npr. dremati z o~mi – zatiskati si o~i: dremati (dremati, drejmati) -ljem glag. nedov. […] 1. kdo biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: Kadar pag ta Shenin ;aulazhuie, ;ov;e [device] dremale, inu ;o ;a;pale TE 1555, K4a; Petrus pag inu ty kir ;o shnim bili, ;o dremali. Kadar ;o ;e pag obudili, ;o uidili nega Maie;teto TT 1557, 194; […] – v kalkirani zvezi dremati z o~mi ne `eleti si priznati kaj; zatiskati si o~i: Sakaj letiga folka ;erce je obtcrpnenu, inu ony te;hku s’u;he;si ;li;hio, inu dremleio ;vojemi ozhmy […] inu ;e nepreoberneo, da bi nym pomagali DB 1584, III, 78a; po 9 Za nedolo~ni ~len en, ena, eno je Topori{i~ (1991: 16) domneval (to potrjuje tudi sodobna raba v pogo- vornem jeziku, v nare~jih), da je posledica samostojnega razvoja prek nedolo~nega (poljubnostnega) zaimka, ki ga je vpliv nem{~ine le pospe{il. 374