Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 5 Klju~na spoznanja Napodlagi analize na izgovorni, besednovrstni in leksikalni ravni izlu{~imo spo- znanja, ki jih lahko ponazorimo v naslednji tabeli: Tabela 2: Specifike razli~nih tipov diskurza na izgovorni, besednovrstni in leksikalni ravni Javni Javni Nejavni Nejavni zasebni informativno-razvedrilninezasebni izobra`evalni Izgovarjava standardno (aha) standardno (aja)nestandardnonestandardno (boma) (gje) Besedne vrstesamostalnik nedolo~ni konativni glagoli osebni zaimek (polmer) zaimek (kak{en)(morva) (jaz) Besedi{~e sredstva tvorje-elementi inte-sredstva tvorje-elementi nja diskurzarakcije (~ak)nja diskurzainterakcije (lej) (mmm) (eem) Rezultati ka`ejo upadanje standardne izgovarjave od javnega informativnega dis- kurza proti nejavnemu zasebnemu diskurzu. Na besednovrstni ravni je v vseh tipih diskurza prisotno ve~je {tevilo medmetov, zaimkov, prislovov in glagolov, obenem pa vsak tip diskurza ohranja svoje specifike. Javni informativni diskurz vsebuje ve~ tematskih samostalnikov, kar bi lahko razlo`ili s prezentativnim zna~ajemdiskurza,kijeusmerjenvspecifi~notematiko.Razvedrilni diskurz izstopa po ve~jem {tevilu zaimkov naslavljanja, s katerimi govore~i pritegne pozornost drugih udele`encev in ob~instva. Nejavni nezasebni diskurz vsebuje ve~ glagolov s konativno funkcijo, s katero `eli govore~i pri naslovniku nekaj dose~i, saj gre v ve~ini primerov za prepri~evalni diskurz (akviziterska prodaja, zavarovalni{tvo, delovni sestanki). V zasebnem diskurzu pa je opaziti pogosto pojavljanje osebnih in kazalnih zaimkov v deikti~ni vlogi, saj je spontana govorna izmenjava v neformalnih okoli{~inah izrazito pogojena z udele`enci in okoli{~inami izrekanja (Kerbrat Orrecchioni 1999). Na leksikalni ravni opazimo zanimive podobnosti med javnim informativnim in nejavnimnezasebnimdiskurzom,kjerjeprisotnihve~elementovsprotnegaizrekanja, kar je verjetno posledica ambicij govorcev po bolj artikuliranem izrekanju. Po drugi strani sta si podobna javni razvedrilni in nejavni zasebni diskurz, ki vsebujeta ve~je {tevilo elementov interakcije. Z njimi udele`enci utrjujejo svojo identiteto, gradijo samopodoboinrazkrivajo svoj odnos do zunajjezikovne realnosti. 6 Zaklju~ek Vprispevku smo `eleli analizirati specifike spontanega govorjenega diskurza in razlike znotraj posameznih tipov govorjenega diskurza. Izvedli smo korpusno analizo klju~nih besednih oblik, znotraj katere smo opazovali javni informativno-izobra`e- 358