Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 Vtej binarni delitvi naprej sledimo smeri: 1) propozicija v propoziciji > 1.1) odvisniki kot glavni (prvostopenjski in drugostopenjski) stav~ni ~leni ali kot razvijajo~i stav~ni ~leni: 1.1.1) prvostopenjski odvisniki (osebkov in predmetni odvisnik; sem sodi tudi predmetni vsebinski odvisnik kot pretvorba premega govora oz. kot odvisni govor) in drugostopenjski odvisniki (prislovnodolo~ilni odvisniki kraja in ~asa) nasproti 1.1.2) razvijajo~i odvisniki (prilastkov odvisnik, povedkovodolo~ilni odvisnik, povedkovoprilastkov odvisnik). Vdrugismeriimamo: 2) soodvisnost propozicij > 2.1) glede na mati~no propozicijo neudele`enski ~asovni, vzro~nostni, na~inovni ali prilastkovni odvisniki z mo`nostjo pretvorbe v priredje. 3.1 Funkcijskoskladenjski oz. stav~nostrukturni pristop se najbolj sistemsko in celo- vito uresni~uje pri t. i. stav~no~lenskih odvisnikih, tj. pri stav~nih ~lenih z obliko stavka oz. pri stav~nih stav~nih ~lenih. 3.1.1 Odvisniki kot glavni (prvostopenjski in drugostopenjski) stav~ni ~leni. 3.1.1.1 Prvostopenjski odvisniki (osebkov in predmetni odvisnik): Kdor10 tako dela, ni na{, Zanimaga,alivsitakomislijo,O~itnoje,damisliresno;Ve,danibilovsevredu, Zanimagapredvsem(to), kdaj se bodo vrnili, Kogar se boji{, tega nima{ rad ipd. Osebkovi odvisniki imajo samo poimenovalno vrednost, ker med osebkovim od- visnikominpovedkomnadrejenegastavkanipri~akovanegaprisojevalnovzajemnega razmerja. Osebkovodvisniktorejnemorebitiizhodi{~evsehstav~nihrazmerij,karje sicer osebek. Znotraj predmetnih odvisnikov bi bilo z vidika vsebinskih razmerij med nadreje- nim in odvisnim stavkom treba lo~evati med predmetnimi odvisniki z zaimenskimi 11 v nadrejenem stavku in predmetnimi vsebinskimi odvisniki, ki so soodnosnicami di{~nem mati~nem stavku (stav~no~lenski odvisniki) ali pa je nimajo oz. niso propozicijski udele`enci izhodi{~nega mati~nega stavka, temve~ le kot soodvisna propozicija vzpostavljajo z izhodi{~nim ma- ti~nim stavkom dru`ljivo medpropozicijsko razmerje (neudele`enski odvisniki); ti neudele`enski odvisniki so z vidika mati~nega stavka tudi nestav~no~lenski odvisniki. 10 Pogosteje in bolj navadno kot oziralni zaimek kdor se v isti oziralni vlogi uporablja zvezo s posamo- staljenim pridevni{kim zaimkom tisti -a -o, ki, to je tudi obrazilna podstava za vr{ilca dejanja ali nosilca stanja. 11 Zaimenska soodnosnica v nadrejenem mati~nem stavku pa tudi pri predmetnem odvisniku ni potrebna, ~e se tako sklonsko kot {tevilsko prekriva z zaimenskim oziralnikom v predmetnem odvisniku, npr. Mu je `e vrnil (to), kar mu je bil dol`an (nasproti: Spra{eval ga je o tem, kaj bo po~el v prihodnje). 302