Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 predmetni vsebinski odvisnik (uvaja obvezno glagolsko vezljivost z glagolom mati~nega stavka; sem uvr{~amo tudi odvisni govor), oziralnodopolnilni odvisnik (z mati~nim stavkom uvaja glagolsko vezljivost ali samostalni{ko dru`ljivost; to so stav~no~lenski osebkovi ali predmetni odvisniki ali prilastkovi odvisniki; del dru`lji- vosti z mati~nim stavkom oz. lastnostna propozicijska dopolnila so tudi nepravi prilastkovi odvisniki) in prislovnodolo~ilni odvisnik (uvaja glagolsko vezljivost ali dru`ljivost z glagolom mati~nega stavka; to so stav~no~lenski prislovnodolo~ilni odvisniki; del dru`ljivosti z mati~nim stavkom so kot le pridru`ena nekrajevna oko- li{~inska propozicijska dopolnila tudi neudele`enski okoli{~inski odvisniki). Glede na navedeno delitev z upo{tevanjem vezljivosti in dru`ljivosti so eni odvisniki nujno dopolnilo mati~nemu stavku, drugi pa ne; glagolska vezljivost tvori t. i. propozicijsko jedro, npr. kdo le`ati, {ir{i del propozicije pa so tudi neobvezni udele`enci oz. zunanje okoli{~ine dejanja ali stanja, npr. le`ati doma v~eraj (Topori{i~ 2000: 492). Druga delitev je besednovrstna, tj. katero besedno vrstno izra`a odvisnik, in tretja stav~no~lenska. ^e za prvi dve delitvi v slovenski slovnici ni utemeljenih meril, na to opozori npr. Cazinki~ (2004: 52), je za vse nadaljnje obravnave odvisnikov pomen- ljivo, da so dovolj jasna merila le za stav~no~lensko delitev odvisnikov. To, da je odvisnik stav~ni ~len z zgradbo stavka in je zato tudi sestavni del mati~nega stavka, je {e z vidika stav~ne zgradbe potrjeno strukturalno sestavni{ko pojmovanje odvisnika, ki ga je avtor aktualne slovenske slovnice razvil v 60. letih prej{njega stoletja (Topori{i~ 1965: 68, 1967: 181). Ni mu pa uspelo obravnave besednih vrst, stav~nih ~lenov in odvisnikov ustrezno odvisnostno povezati in zdru`iti v izhodi{~ni funkcij- skoskladenjski vidik, ki bi poudaril ravno pomembnost razmerij in {e zlasti njihovo hierarhi~no odvisnost na pomenski, skladenjski in izrazni ravnini. 3 Funkcijskoskladenjski oz. stav~nostrukturni pristop kot prvo merilo delitve odvisnikov Naprimarnostfunkcijskoskladenjskegavidikajevobse`nemrecenzijskem~lanku Nova slovenska skladnja J. Topori{i~a opozorila A. Vidovi~ Muha (1984: 144). Izdelala in z vidika funkcijske skladnje pokomentirala je stav~no~lensko delitev besednih vrst. Tako je njena hierarhizirana stav~no~lenska delitev, ki ima izhodi{~e v hierarhizirani stav~ni zgradbi, hkrati merilo za stav~no~lensko ovrednotenje oz. del- itev odvisnikov. Hierarhizirana stav~nostrukturna predstavitev stav~no~lenskih vlog odvisnikov je: odvisniki8 > glede na nadredni mati~ni stavek in njegova mo`na medpropozicijska razmerja > 1) propozicija v propoziciji (prevladujo~a medpropozicijska vezljivost) > propo- zicijski udele`enci > stav~no~lenski odvisniki nasproti 2) soodvisnost propozicij (medpropozicijska dru`ljivost ali modifikacijskost) > neudele`enski odvisniki glede na mati~no propozicijo.9 8 Aktualna raba zgledov v tem prispevku je potrjena z besedilnim korpusom Gigafida, z besedilno zbirko, ki pa je bila `al zadnji~ a`urirana v letu 2011. 9 Delitev na udele`enske oz. stav~no~lenske in neudele`enske odvisnike je mo`na glede na to, ali imajo - odvisniki svojo stav~no~lensko vlogo (kot propozicijska sestavina oz. propozicijski udele`enec) v izho 301