Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 drugi pa poudarja razmerje vsebine odvisnika nasproti vsebini mati~nega stavka3 in s tem tudi mo`nost razli~nih na~inov izra`anja pomenskih razmerij. O mo`nosti pretvorb podredja v priredje in obratno soodlo~a tudi ~lenitev po aktualnosti. Ravno pomensko usmerjeni skladenjski opis opozarja tudi na nujnost enakovred- nega obravnavanja podrednih in prirednih razmerij – edino enakovredna obravnava razmerij omogo~a celostni prikaz dialekti~nosti in izomorfnosti v skladnji (Ko~i{ 1976: 195). Ravnini skladenjskih razmerij (koordinacija in determinacija) in razmerju na izrazni ravnini (prirednost in podrednost) se dodajajo {e medpropozicijska razmerja; propozicija v drugi propoziciji in vzporedna soodvisnost dveh propozicij lahko vzpo- stavljata razli~na skladenjska razmerja, ki se lahko izra`ajo podredno ali priredno glede na razli~ne sistemske in stilsko-zvrstne zmo`nosti znotraj posameznega jezika. Gledenarazli~nostopnjosovisnostipropozicijpalahkogovorimoomedpropozicijski dru`ljivosti (vezni{ko in nevezni{ko stav~no priredje kot posledica vzporednih propo- zicij), o medpropozicijski vezljivosti (stav~no podredje s stav~no~lenskim odvisni- kom kot posledica propozicijskega udele`enca v mati~ni propoziciji) in medpropo- zicijski dru`ljivosti ali modifikacijskosti (stav~no soredje ali nepravo podredje glede na mati~no propozicijo).4 Za medpropozicijsko dru`ljivost ali modifikacijskost so tipi~ni t. i. nepravi prislovnodolo~ilni odvisniki,5 ker izhajajo iz medpropozicijske dru`ljivosti vsebin in imajo mo`nost izra`anja z razli~nimi skladenjskimi razmerji, tj. s podredjem ali priredjem. 2 Odvisniki v Slovenski slovnici Jo`eta Topori{i~a VSlovenski slovnici so tri delitve odvisnikov (Topori{i~ 2000: 637–638).6 Ena od treh delitev, ki je navedena kot prva in krovna, je: 1 vsebinski odvisniki,7 npr. Rekel je, da pride, 2 oziralni neprislovni, npr. Zdaj pa mi vrni plo{~o, ki sem ti jo posodil, 3 prislovni odvisniki: Kjer se prepirata dva, tretji dobi~ek ima. Za to delitev bi lahko rekli, da izhaja iz pomensko usmerjenega skladenjskega opisa – izhodi{~no merilo je pomensko/vsebinsko razmerje med odvisnim in nadrejenim/mati~nim stavkom: 3 Mati~ni stavek je tu mi{ljen kot nadrejeni del zlo`ene povedi brez dolo~enega obravnavanega odvisnika. Vzlo`eni povedi z ve~ odvisniki torej mati~ni stavek lahko obsega glavni stavek z vsaj enim odvisnikom; v teh primerih mati~ni stavek ni enak glavnemu stavku, ampak je enakovreden nadrednemu stavku. Mati~ni stavek se v smislu izhodi{~nega stavka, ki vklju~uje vse sestavine potencialnih stav~nih ~lenov tudi v obliki stavka, uporablja npr. v ~e{kem jezikoslovju, pri nas pa je njegovo rabo utemeljeval Cazinki} (2004: 46). 4 Pri dolo~anju medpropozicijskih razmerij v sloven{~ini sem se zgledovala po ~e{ki skladnji v ~e{ki akademijski slovnici (Jan Petr (ur.), 1987: Mluvnice ~e{tiny. 3: Skladba). 5 Tovrstni nepravi oz. neudele`enski prislovnodolo~ilni odvisniki v nasprotju z npr. prislovnodolo~ilnimi odvisniki kraja nimajo in ne morejo imeti vloge propozicijskega udele`enca v mati~nem izhodi{~nem stavku. Zaradi nezmo`nosti udele`enske vloge v mati~nem stavku so v primerjavi s stav~nimi stav~nimi ~leni oz. stav~no~lenskimi odvisniki obravnavani kot nepravi nestav~no~lenski odvisniki glede na mati~ni stavek. 6 Upo{tevana je raz{irjena in dopolnjena ~etrta izdaja Slovenske slovnice Topori{i~a iz leta 2000, kar po avtorjevih besedah velja zlasti za skladenjski del. 7 Vsebinski odvisniki so sicer samostojno geslo v Enciklopediji slovenskega jezika (Topori{i~ 1992: 359), vendar niso razlo~evalno in tudi ne uvr{~evalno opredeljeni glede na druge odvisnike. 300