Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 knjiga? Od kod pa se je vzela tvoja teta?), niso pa vsakdanje trpne konstrukcije s se s samostalnikomvto`ilniku(Aliseje`ena{lomojoknjigo?Odkodpasejevzelotvojo teto?). Oblike s samostalnikom v to`ilniku (tipa I{~e se Ur{o Plut) naj bi kolikor toliko delale doma~ezvezekotmnogostvarisejepozabilooz.vsepovsodsei{~ezlato, kjer sta mnogo stvari in zlato osebek, imata pa enako obliko, kot bi jo imela kot predmet v to`ilniku. Od mnogo stvari se je pozabilo pa menda ni dale~ do mnoge stvari se je pozabilo. Topori{i~ ugotavlja, da je v spornem primeru oseba, ki jo glagolsko dejanje zadeva, predmet, ne osebek, kot mora biti pri trpniku. Toda tudi oblika I{~e se Ur{a Plut je zaradi dvoumnosti slaba, saj zvezo Ur{a Plut lahko pojmujemo kot osebek tvornega (kot vr{ilec dejanja) ali trpnega stavka (njegov cilj). Dvoumnosti se izognemo z rabo tvorne oblike (i{~ej(m)o Ur{o Plut). 3 Zaklju~ek Teoreti~ni temelji kategorije glagolskega na~ina so bili v slovenski jezikovni prostor vpeljani v prvi slovnici slovenskega jezika – v Bohori~evih Zimskih uricah (1584). Jo`e Topori{i~, avtor zadnje normativne slovenske slovnice (2004), je s svojo obravnavo glagolskega na~ina v sloven{~ini zaklju~il in hkrati zaokro`il razvojni lok obravnaveglagolskegana~inavsloven{~ini.Glagolskina~injeobravnavalnapodlagi pretvorbenega razmerja in ne s pomenskega vidika kot njegovi predhodniki ter doka- zal, da ima sloven{~ina le dva glagolska na~ina (tvornik in trpnik) in ne tri (poleg omenjenih {e srednjik), kot so trdili mnogi njegovi predhodniki. Novost Topori{i~e- vega pojmovanja glagolskega na~ina in hkrati nasprotje mnogim njegovim predhod- nikomseka`etudivenakovredniobravnaviobehglagolskihna~inov–trpnikni(ve~) oblika, narejena po tujih zgledih, in tudi ne odsvetovan, ampak je ena od mo`nosti hierarhizacije pomenske podstave povedi. Tako Topori{i~ predstavlja potrditev Boho- ri~evega pojmovanja glagolskega na~ina, dokaz o obstoju (le) dveh oblik glagolskega na~ina ter preklic obsojanja in zavra~anja ene od oblik glagolskega na~ina, to je trpnika. Zagotovo pa pri vpra{anju glagolskega na~ina v sloven{~ini {e ni vse dore- ~eno. Viri in literatura BAJEC,Anton,KOLARI^,Rudolf,RUPEL,Mirko,1956:Slovenskaslovnica.Ljubljana: DZS. BOHORI^,Adam,1584:Arcticaehorulaesuccisivae. Witebergae: Haeredes Iohan. Cratonis. BREZNIK,Anton,(1916)1934:Slovenskaslovnica za srednje {ole. Celje: Dru`ba sv. Mohorja. DAJNKO,Peter,1824:LehrbuchderwindischenSprache. Graz: Johann Andreas Kienreich. JANE@I^, Anton, 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva […]. Celovec: Eduard Liegel. JANE@I^,Anton,1863:Slovenskaslovnica za doma~o in {olsko rabo. Celovec: J. Leon. LESKOVEC, Mojca, 2016: Jezikoslovni pogled na trpnik v zgodovini slovenskega jezika. Jezik in slovstvo 61/1. 3–13. POHLIN, Marko, (1768) 21783: Kraynska Grammatika, das ist: Die krainerische Grammatik, oder die Kunst die krainerische Sprache regelrichtig zu reden und zu schreiben [...]. Laibach: Lorenz Bernbacher, Burgerl. Buchbinder. 269