Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 samodejne, saj sprevr`e tudi dosege operatorjev. Faze pa se lahko med seboj tudi ponovijo: (skladnja (upo{tevanje na~ela ikoni~nosti) >) LO, FO (hkrati, neodvisno) > skladnja > LOinFO(hkrati,neodvisno) VFOjezatonujenpodrobenopisprozodi~nihprvin.Nadalje,grezavpra{anje,ali tudi IO kako vklju~imo v poteke dveh skladenjskih prese~nih ravnin (LO in FO) ali sameskladnje. Vzvezi z dolo~ili hotenjskosti/volje in namena (in ustreznimi izrazitvami v pri- redno ali podredno zlo`enih GZ (v TP)) navaja Hammond (1988: 15–17) Greenber- govo univerzalno na~elo, da naj bi v odvisnih GZ (v odvisnikih) jezikov s tipolo{kim parametrom VO (SVO in VSO) glavni polnopomenski glagol vedno sledil na- klonskim ali drugim hotenjsko-namernim glagolom ali ustreznim drugim izrazom s tem pomenom. Ta univerzalija naj bi spo{tovala na~elo ikoni~nosti, kjer se vsplo{nej{iformulaciji~asovnozaporedjedvehdogodkovvjezikovniizrazitviizvede kot zaporedje tem dogodkom ustreznih jezikovnih realizacij (prav tam: 17). IO zasledimo v zgradbah, ki ustrezajo pogojem, tj. da je glagolsko-osebkov del postavljen v odvisnik za nek veznik tipa da, ker, saj, zato, nato ipd., medtem ko je ni za drugimi manj {tevilnimi vezniki tipa kajti, namre~ ipd., ali pa je GZ neke dolo~ene vrste (preferen~no neprehodna),seznajdevspremnemstavkukprememugovorualiv besedilih scenskegaopisa(glagolinahajanjavprostoru,npr.glagolbitivtempomenu, neergativni glagoli). Stava za vezniki tipa namre~, kajti je enaka kot v glavnih stavkih, ki (na videz) sledijo druga~nim stavkotvornim pravilom kot v primeru IO (v odvisnikih), kar najverjetneje spet potrjuje na~elo ikoni~nosti. To pomeni, da bi morala tudi SNP med parametri upo{tevati to na~elo. 4 Zaklju~ek Burzio (1986: 30) je preu~eval neprehodne GZ (in glagole razdelil na tri razrede: prehodne, neto`ilni{ke in neergativne: preu~iti, priti, telefonirati) in ob tem naletel na pojav IO. V pri~ujo~em ~lanku smo hoteli ugotoviti, kje se pojavi IO v sloven{~ini: s primerjavo zna~ilnih zgledov povedi in njihovo raz~lembo ter pojasnili glede uporabestavkotvornihpravilinna~elznotrajSNPobupo{tevanjuhierarhi~nezgradbe leksikalnih in funkcijskih zvez in teorije o fazah, z upo{tevanjem tistega dela teorije oIZ,kijebilpotreben, ter z vpeljavo teorije faz, ki predvideva, da se lahko fonolo{ka faza in pomensko-logi~na faza odvijata lo~eno, a s skupnim ciljem: priti do ustrezno utemeljene stav~ne zgradbe. V pomo~ nam je bila tudi pomenska klasifikacija glagol- skih in drugih izrazitev znotraj neke pomenske podstave (Topori{i~ 2000: 489–544), ki smo jo uporabili le na glagolski in stav~ni besednozvezni ravnini z raz{iritvijo na vezni{ko zvezo zaradi preverjanja informacijskih lastnosti, ki jih je bilo treba upo- {tevati. Prispevek lahko sklenemo z ugotovitvami, da sta za IO vsaj dva poglavitna raz- loga: edenjemno`icaveznikov(vezalvjedruCP),kiuvajajoodvisnik(predmetniali 227