Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 (4) […] Slovenija je […] izjemna, ker se na prav tem ko{~ku srednje Evrope stikajo in prepletajo {tiri velike naravne enote. (GF) 3) v spremnih stavkih za premim govorom 4) kadar je glavni stavek povedi zapostavljen za odvisnikom ali tudi kadar je pred njim, ~e se v zgradbi pojavljajo neto`ilni{ki ali neergativni glagoli: (4a) Brata Fendi sta zaslu`na, da je postala Italija najbolj prepoznavna v svetu mode. (4b) BrataFendistazaslu`na, dajeItalijapostalanajboljprepoznavnavsvetumode. (RTVSLO) (4c) *daItalija je postala najbolj prepoznavna v svetu mode. Govorka je raje uporabila 2. razli~ico BR (4b), kjer je osebek postavila vi{e v od- visniku in ga tako izpostavila poudarjanju (prozodi~nim potekom), ki zahteva interpretacijo s kontrastnim osebkom. Skladnja tu poskrbi, da se glasovno poudarjene realizacije sestavnikov povedi realizirajo v okviru funkcijskih zvez (topik, fokus). Glede na govorkin dvojezi~ni status gre lahko za vpliv njenega maternega jezika na njeno izra`anje v sloven{~ini, torej, da daje osebkom pomembnej{o vlogo, ker je prominentnost osebka v romanskih jezikih mo~nej{a (prav v smislu skladnje). Infor- macijsko so kontrastirane prvine lahko teme (topiki) ali te`i{~a (fokusi), po na~elih teorije o IZ je v enem stav~nem ali povednem okolju te`i{~e le eno, medtem ko je tem lahko ve~ (Cinque v Erteschik-Shir 2007: 34–38). 3 Kakoizpeljemo inverzijo osebka 3.1 Potrebni mehanizmi in poteki Stavkotvornapravila katere koli TPS (SNP, minimalisti~ne) zmorejo napovedati in pojasniti, kako izpeljemo dolo~ene povedi, da ustrezajo tistim v korpusih pisnega ali ustnega izra`anja – ~e korpusi odra`ajo dolo~eno zvrst jezika, npr. knji`ni jezik ali vsaj zborno obliko pogovornega (pokrajinskega) govora –, in jih sami ubesedimo kot naravni govorci jezika. VSNPsonajpomembnej{epredpostavkenaslednje:slovnicagradipovedi(stavke) tako, da upo{teva univerzalno postavljene hierarhije razvitih leksikalnih in funkcijskih zvez (X"-teorija in na~elo: vsaka med temi zvezami ima dolo~ilo, jedro in dopolnilo, ki je lahko spet sestavljeno oz. `e nova zveza), slovnica v obmo~jih zunaj o`je GZ razporeja prvine stavka (izreka) s prijemom premikov v hierarhi~no vi{ja vozli{~a – sli{no (v FO) ali nesli{no (na pomenski ravnini: dosegi prvin, ki pomensko ve`ejo dolo~ene prvine na jedra ali kot dolo~ila dolo~ajo realizacijo posamezne lastnosti, udejanjene kot leksikalna ali funkcijska zveza, t. i. besednozvezno ali m-povelje- vanje). Stav~ne prvine se dejansko ali pa navidezno premaknejo v hierarhi~no vi{ja vozli{~a skladenjskega drevesa, da preverijo dolo~ene lastnosti, ki slovni~no (skla- denjsko) ali dru`ljivostno (tudi del te slovnice) omejujejo dolo~eno zgradbo (Golden 2000: 28–42). Uporaba teorije o fazah in njihove neso~asnosti (Maru{i~ 2004), ki je primerna za na{o utemeljitev: 223