Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 sestavnikov gre za stavo osebka, ki je zamenjal svoje obi~ajno mesto z neko drugo (ve~delno) prvino. Gre za pojav, ki je viden na povr{ini, tj. v fonolo{ki izrazitvi (v tvorbeno-pretvorbenem pristopu (TPS), v foneti~ni oz. fonolo{ki obliki (FO) v na- sprotju z logi~no obliko (LO) ali pomensko, interpretativno izrazitvijo izreke), v line- arnem zaporedju oz. zapisu (LZ) stav~nih prvin (od glasoslovnih do stav~nih). Vtipolo{kemsmislusodisloven{~inamedjezike,kiimajozna~ilni(nevtralni, osnov- ni, kanoni~ni) BR ali stavo SVO (z mednarodnimi kraticami za subjekt, verbum, objekt; slov. OGP, a obi~ajno ostajamo pri mednarodnem simbolnem zapisu). Kon- kretneje s pojmom inverzija osebka (IO) zaznamujemo pojavljanje osebka za glagol- skim delom stavka, tj. bodisi le osebno glagolsko obliko (OGO) ali celoten glagolski del (obi~ajno brez nedolo~ni{kega ipd. dopolnila), saj sta osebek in glagolski del (povedek, povedje) obi~ajno v tesni zvezi tudi v LZ povedi, ki je lahko eno- ali ve~stav~na. IO je najpogosteje vezana na odvisni stavek. V krati~nem zapisu to pomeni, da smo BR SV zamenjali z VS, kadar ima konkretni glagol lastnost pre- hodnosti; pomeni, da smo zamenjali BR SVO z VSO, lahko pa celo z VOS/OVS. IO ne pomeni posledi~no le zamenjave mest v povedi ali njeni stav~ni obliki (formalni izrazitvi), ampak obi~ajno tudi v ustrezni intonacijski konturi izgovorjenih stav~nih sestavin ter premiku te`i{~a ali stopnje jakostne izrazitosti (Topori{i~ 2000: 665). V nekaterih primerih povedi je IO morda posledica drugih te`enj (po premikih) v skladnji in je vpeta v nek sklop hierarhi~nih postavitev sestavnikov in skladenjskih potekov, ki neposredno ne zadevajo samega polo`aja osebka. Torej sama inverzija pogosto ni le stvar o`je skladnje, ampak zadeva hkrati tudi prozodijo (stav~no intona- cijo, premore) in pomensko ali informacijsko zgradbo (IZ), kakor zahtevajo stavko- tvorna pravila ve~ine TPS: v slovnici na~el in parametrov (SNP; Golden 2000: 11) in modulov: teorija vezanja in navezovanja, teorija preverjanja oznak, kopij, dosegov; v zadnjih 20 letih vse bolj optimalnostna teorija, minimalisti~na skladnja, pa tudi drugi pristopi in teorije. S prerazporejanjem stav~nih sestavnikov se tudi stav~na intonacija in/ali poudarjenost sestavnikov (intonacijsko jedro) ter vrsta informacijske prvine ustrezno spreminjajo; zlasti dve prvini in njuni ustrezni funkcijski zvezi v okviru teorij TPS in informacijskih teorij (o IZ), ki usmerjata pozornost govorca in poslu{alca konkretnega izreka k tematizacijski ali pa poudarjalni sestavini: v mednarodni litera- turi imenovani topik in fokus, v teoriji ~lenjenja po aktualnosti pa bi ju lahko posplo{ili na tematizacijsko in rematizacijsko sestavino ali na tematski in rematski del povedi ob sklicevanju na konkretno izpeljavo teorije. V smislu tipolo{kih na~el (Hammond 1988: 17) si pri izgovarjanju povedi prizadevamo ohranjati ~im bolj uravnote`eno in teko~o prozodi~no zgradbo z neizstopajo~imi (intonacijskimi ali poudarjalnimi) odmiki, nenujnimi premori, ~e ne `elimo v izgovor priklicati (velike) osebne ~ustvene vpletenosti, ki bi jo hoteli prenesti na sogovornika, da bi dosegli u~inek. Kadar ne gre za to ~ustveno vpletenost govorca, se ta izogiba premo~nim in pretiranim poudarkom, s katerimi bi dolo~enim stav~nim sestavnikom dal neustrezno prozodi~no realizacijo v smislu skladenjske zgradbe, ki ji ta pripada. Hierarhi~na skladenjska raz~lemba povedi mora upo{tevati tudi zahteve FO (tu prozodije). 220