Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
35. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568
Simpozij OBDOBJA35 2 Nekatere zastranitve funkcijskostrukturalne interpretacije jezika v Topori{i~evi slovnici Iz metajezikovne ~lenitve jezika na oblikoslovje in skladnjo tradicionalno izhajajo zlasti normativne slovnice sloven{~ine tudi 20. stoletja, od Breznikovih (najinovativ- nej{a 1. izdaja iz leta 1916), slovnice {tirih avtorjev (Bajec, Rupel, Kolari~, [olar 1956;SS1956)inTopori{i~evih(11976,42000).Tudivzadnji,dopolnjeniinraz{irjeni izdaji ostaja Topori{i~eva slovnica zasnovno v kontekstu na{e problematike v bistvu nespremenjena.7 2.1 Pri izdajah Topori{i~evih slovnic pogre{amo eksplicitnost koncepta funkcijske strukturalnosti; tovrstne prvine je mogo~e razbirati samo iz avtorjevih raz~lenitev. – Kriti~no se bomo dotaknili nekaterih pomembnej{ih prvin, ki se nana{ajo na zasnovo slovnice. 2.1.1 Najbolj izstopajo~e na~elo skladenjske funkcije besednih vrst je ukinitev besedno- vrstne samostojnosti zaimkov; kot posebna podskupina so pridru`eni ustrezni besedni vrsti. Tako sta se oblikovali samostalni{ka in pridevni{ka beseda, slednja {e s pridru- `itvijo {tevnika; glede na to, da ima prislov tudi svojo zaimensko skupino, pogre{amo prislovno besedo oz. utemeljitev njenega neupo{tevanja. K oblikovanju glagolske besede bi bilo treba pritegniti glagolski primitiv kot neke vrste zaimenski ustreznik glagolu (proverb ob pronomnu), tip Kaj dela{? Spim, Berem idr.8 – Izmed nestav~no- ~lenskih besednih vrst je upo{tevana vezni{ka beseda, saj se v tej vlogi pojavljajo tudi zaimki. Glede na razli~nost stav~no~lenskih vlog bi bilo ustrezno prislovno besedo lo~iti na (a)zunanje okoli{~ine, kraj in ~as, v stavku kot drugostopenjski stav~ni ~len – pri- slovno dolo~ilo kraja in ~asa, ter (b)notranje okoli{~ine kot tretjestopenjski stav~ni ~len – lastnostni, vrstni, koli~inski prilastek glagola, pribli`no vzporedno s pridevni{kimi pomenskimi skupinami (Vidovi~ Muha 2013a: 76–92 idr.). Zadrega se pojavlja v zvezi z nelo~evanjem pravih vrstnih pridevnikov, tip mestni (promet), saj ta zelo {tevil~na skupina vzpostavlja s samostalnikom stalno besedno zvezo, kar med drugim pomeni, da ne more prehajati med povedkovnike v povedkovo dolo~ilo. Dolo~a jo torej stalna stava ob samostalni{kem jedru (Vidovi~ Muha npr. 1981, 2013a: 82–89). 7 Termin oblikoslovje je pojmovno lahko {ir{i od morfologije; slednja sodi v strukturalno jezikoslovje. Pomembna razlika med njima je v tem, da je morfologija razvila termin morf(em) za najmanj{o pomen- skoreferen~no enoto, najsibo leksemsko ali slovni~no. – ^e izhajamo iz Topori{i~evih slovnic, je pri njem problematika oblikoslovja pojmovno {ir{a, saj zajema tudi tvorjenje oblik, ki presegajo morfematiko. 8 Vbesedotvorju imajo glagolski primitivi biti, imeti, delati; posta(ja)ti, da(ja)ti enako kot zaimki obrazilno pretvorbeno vrednost (Vidovi~ Muha 2011 idr.). 15