Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Fonetika 1_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12
Foneitka 1 1 Osnovni glasovi slovenskega knjižnega jezika 1.1 Samoglasniki Slovenščina ima osem samoglasnikov (fonemov), ki so zapisani s peitmi črkami. Slovenski samoglasniki so izgovorjeni jasno in brez reduciranja. Če poenostavimo: izgovorimo jih »zunaj«, torej navzven. Samoglasniki so tudi edini fonemi, ki so v slovenščini naglašeni, mesto naglasa pa je sorazmerno nepredvidljivo. V slovarju in pravopisu so naglašeni samoglasniki označeni z ostrivcem (´), kraitvcem (`) in strešico (^). Slovenski samoglasniki so izgovorjeni jasno, odprto in navzven. Vsi naglašeni samoglasniki so načeloma dolgi, nenaglašeni pa kratki. Slovensko jezikoslovje sicer ločuje tudi med kratkimi in dolgimi naglašenimi samoglasniki, vendar teh razlik govorci slovenščine večinoma ne zaznavajo (več) in za neprofesionalne govorce niso preitrano 2 pomembne. Za splošno rabo lahko tako uporabimo kraitvec za naglašeni polglasnik (pès), ostrivec za naglašene samoglasnike /a/, /i/ in /u/ ter ozke /e/ in /o/ (pás, kís, díh; lép, móž) in strešico za široke /ɛ/ in /ɔ/ (pêta, gôra). Ɛ = široki e Ɔ = široki o Ə = polglasnik min i u T T US e o OS T ODPR ε ə ɔ ax a m spredaj POLOŽAJ JEZIKA zadaj Slika 2: Samoglasniški trikotnik glede na položaj jezika in odprtost ust 2 S kraitvcem tradicionalno označujemo kratke naglašene samoglasnike pri končniškem naglasu (šèl – šlà) in v sestavljenkah, če je to zadnji zlog predpone (mèdcelínski, prim. ánitfašíst). V učbeniku pa smo vse naglašene samoglasnike, z izjemo polglasnika, na osnovi predhodnih raziskav opredelili kot dolge (mêdcelínski, šlá); več v poglavju Naglas v slovenščini (str. 25). 19