je [p], je [b], <č> je [č], <š> je [š], je [s], je [z], <ž> je [ž], je [dž]. Seveda so določene razlike med pisavo in izgovorom tako pri fonemih (npr. /v/ ima kar nekaj variant, več na strani 22) kot tudi pri naglasu, ki ga v slovenščini le izjemoma pišemo – naglasa se moramo torej naučiit skupaj z besedo (primer: mesto – mésto: naglašen je prvi zlog, naglašeni e je ozek [e], nenaglašeni o pa »neozek«, zato ga uporabniki jezika pojmujejo kot širokega [ɔ]). S pomočjo literature in spletnih virov dopolnite svoje znanje. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 SP = Slovenski pravopis, 2001 Ina Ferbežar idr. (ur.), 2004: Sporazumevalni prag www.fran.si V učbeniku so naglašeni samoglasniki podčrtani ali označeni z naglasnimi znamenji. 1 1. Poslušajte in preberite besede. Pazite na naglas (naglašeni samoglasniki so podčrtani). A avto, avtobus I internet, informacija S srajca, Slovenija B banana, banka J jakna, jezero Š šola, študent C cesta, center K kravata, klima T torek, torba Č čokolada, čips L lektor, Ljubljana U učitelj, učenec D denar, dedek M mama, muzej V vreme, vikend E evro, Evropa, enkrat N noga, nogomet Z zebra, zvezda F fakulteta, fant, fotograf ija O opera, ocean, okno Ž žirafa, želva G gora, gospa P prosim, pogovor H hiša, hrana R rezultat, reklama 15
1 
2-3 
4-5 
6-7 
8-9 
10-11 
12 
