Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Desetnica_splet:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12
»Jaz ne! Jaz ne! Jaz ne!« so odgovorile vse hčerke, tudi najstarejša. Samo Marjetica je bila tiho. V roki je imela zlati prstan. Potem je rekla: »Zbogom, draga mama! Zbogom, dragi oče, zdaj moram iti od doma! Zbogom, drage sestre, zdaj moram iti po svetu! Zbogom, beli grad, nikoli več te ne bom videla!« Mama je začela glasno jokati: »Povej, ali boš še kdaj prišla domov?« Marjetica je odgovorila: »Moja pot bo dolga, moja pot bo neznana. Hodila bom in hodila. Mogoče bom prišla nazaj, ko bom trikrat prehodila svet. Mogoče bom prišla domov čez dolgih sedem let.« Slekla je svoja lepa oblačila in oblekla staro in grdo obleko. Vzela je svoje stvari in odšla na pot. Hodila je po svetu. Nikoli ni vedela, kje bo jedla, nikoli ni vedela, kje bo spala. Ampak to za desetnico ni bilo težko – ves svet je bil njen dom. Poznala je vsa drevesa, vse rože in vse živali. Veliko je vedela. In rada je pomagala vsem ljudem. Nekoč je prišla v temen gozd. Bila je že noč in desetnica je bila utrujena. Usedla se je pod drevo in rekla: »Drago drevo, to noč bom spala pri tebi.« Ampak drevo je reklo: »Ne moreš biti tukaj, desetnica! To noč bo nevihta. Ko bo prvič udarila strela, bo udarila vame.« zbogom nasvidenje pot potovanje; cesta prehoditi, prehodim, prehodil hoditi od začetka do konca usesti se, usedem se, usedel se začeti sedeti strela udari ko je nevihta, nastane elektrika med oblaki in lahko poškoduje objekt 10