Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
31. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392
Simpozij OBDOBJA31 Nekaj ve~ pozornosti je Slovenija pred osamosvojitvijo posve~ala predvojnim izse- ljenskim avtorjem, a je bilo zanimanje zanje omejeno na zelo ozek krog poznavalcev. Vtej krivulji mati~nega interesa za slovensko izseljensko knji`evnost pa dosega izse- ljenska dramatika najni`je vrednosti. V tem prispevku bom posku{ala ugotoviti, zakaj je tako, ter osvetliti specifi~no dru`beno vlogo slovenske izseljenske dramatike.2 Vslovenskem izseljenstvu izstopata po gledali{ki dejavnosti in deloma tudi pro- dukciji izvirnih dramskih besedil predvsem dve skupnosti: predvojna slovenska skup- nost v ZDA in povojna v Argentini.3 Kar so na podro~ju dramatike in gledali{~a vpredvojnislovenskiskupnostivZDApomeniliob~asnipiscidramskihbesedilEtbin Kristan (1867–1953), Kazimir Zakraj{ek (1878–1958), Ivan Molek (1882–1962), Katka Zupan~i~ (1889–1967), Frank ^esen (1890–1983), Jo{ko Oven (1890–?), An- drej Kobal (1899–1988) in Ivan Jontez (1902–1979) ter ljubiteljski gledali{~niki Ivan Zupan (1875–1950), Jo`e Grdina (1892–1974), Vatro Grill (1899–1976) in Milan Medve{ek (1908–1966), ~e omenim samo nekatere, so v povojni slovenski skupnosti v Argentini predstavljali na tem podro~ju Jo`a Vombergar (1902–1980), Marjan Willenpart (1912–1991), Stanko Kociper (1917–1998), Niko Jelo~nik (1919–1982), Zorko Sim~i~ (1921–), Jo`a J. Lovren~i~ (1921–1992), France Pape` (1924–1996), Branko Rozman (1925–2011) in Marko Krem`ar (1928–). K tem moramo pri{teti {e dva slovenska izseljenca v Avstriji: Metoda Turn{ka (1909–1976), avtorja zgodo- vinskih dram, in Leva Detelo (1939–), ki s svojimi avantgardisti~nimi dramskimi besedili povsem odstopa od prevladujo~ega vzorca povojne slovenske zdomske dra- matike. Slovenska izseljenska dramatika pred 2. svetovno vojno VZDAsoslovenskipriseljenci pospe{eno ustanavljali ljubiteljske gledali{ke sku- pine–imenovalisojihdramskadru{tva–predvsemmedobemasvetovnimavojnama. VClevelandu sta bili v skoraj nepregledni mno`ici drugih dru{tev najpomembnej{i Ivan Cankar4 in Anton Verov{ek,5 podobno razvejano pa je bilo gledali{ko `ivljenje tudi v drugih slovenskih sredi{~ih. Dramske skupine so bile pogosto zdru`ene vskupnodru{tvoaliklubvsaj{espevskimzborom.JernejaPetri~(1999:98–99)pi{e: 2 Slovenski literarni zgodovinarji se ob~asno dotaknejo vpra{anja, ali je lo~ena obravnava izseljenske/prise- ljenske knji`evnosti morda zastarela, nesmiselna, neprimerna ali celo krivi~na. Sama sem prva opozorila na to vpra{anje `e pred 12 leti (@itnik 2000: 170). Dejstvo je, da ta knji`evnost na mnogih univerzah predstavlja posebno {tudijsko smer, da imajo nekatere knji`nice v tujini posebne oddelke za tovrstno knji`evnost, da klasifikacije v katalogih knji`nih zalo`b vsebujejo kategorijo priseljenska knji`evnost itn. Vpra{anje, ali specifi~ne zna~ilnosti izseljenske oz. priseljenske knji`evnosti upravi~ujejo njeno lo~eno obravnavo ali ne, je bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled – zlasti ~e ho~emo upo{tevati ~im ve~ mednarodno sprejetih argumentov za in proti lo~eni obravnavi. Zato sem letos na razpis ARRS prijavila raziskovalni projekt, ki vklju~uje tudi celovitej{o obravnavo tega vpra{anja. 3 Prvo je slovenski strokovni javnosti predstavila predvsem Jerneja Petri~ (1982; 1999), drugo pa v 90. letih Taras Kermauner, med drugim v knjigi Sveta vojna (Kermauner 1997) in pregledu Slovenska izseljenska knji`evnost 3: Ju`na Amerika (Kermauner 1999). 4 Ustanovili so ga l. 1919. 5 Ustanovljeno l. 1924. 382