Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
31. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392
Simpozij OBDOBJA31 in kulturne okoli{~ine, zato so uprizoritvene prakse, neodvisno od dramskega mate- riala, razli~ne. Zadnja stvar, ki me zanima tudi s stali{~a nadaljnjega raziskovanja, pa je, koliko kritiki omenjajo govor na odru. 2 Uprizoritve Hlapcev v prispevku razvr{~am po skupnih karakteristikah v pet skupin.1 V posamezni skupini popisujem vse uprizoritve v profesionalnih gledali{~ih v slovenskem prostoru, pri ~emer navajam ime re`iserja, ~as premiere in gledali{ko hi{o (z dana{njim imenom), v kateri so bili Hlapci uprizorjeni. Nato opredeljujem skupne zna~ilnosti uprizoritev v skupini, na koncu pa se osredoto~am na reprezen- tativno uprizoritev skupine oz. obdobja. Na tem mestu moram omeniti, da je ome- njena klasifikacija nastala zgolj na podlagi prebiranja kritik, interpretacij, re`ijskih dnevnikov in podobnega, ne pa na podlagi ogleda posnetkov omenjenih predstav. Vtemprispevkupodrobnejeneutemeljujem,zakajprihaja do preloma v na~inu upri- zarjanja, saj tako kompleksna tematika zahteva ob{irnej{o raziskavo in obse`nej{i prispevek. Podane so le smernice za nadaljnje razmi{ljanje in raziskovanje, pred- videno v okviru moje doktorske disertacije, ki se bo ukvarjala predvsem z govorno realizacijo dramskega besedila v uprizoritvah Hlapcev. 2.1 Vprvoskupinouvr{~amuprizoritve med letoma 1919 in 1928: SSGTrst, maj 1919, re`iser Milan Skrbin{ek. SNGDramaLjubljana,december1919,re`iser Osip [est. SSGTrst, februar 1920, re`iser Emil Kralj. SLGCelje,junij 1920, re`iser Milan Skrbin{ek. DramaSNGMaribor,september1920,re`iser Valo Bratina. DramaSNGMaribor,september1922,re`iser Valo Bratina. SNGDramaLjubljana,oktober1922,re`iser Osip [est. MGPtuj,oktober1926,re`iser Valo Bratina. SNGDramaLjubljana,oktober1926,re`iser Milan Skrbin{ek. SLGCelje,oktober 1927, re`iser Valo Bratina. V~asuprveuprizoritve Hlapcev v Ljubljani je bilo slovensko gledali{~e v primer- 2 Re`ija in igra sta se {ele razvijali, javi z dana{njimi razmerami {e na svojem za~etku. uprizoritve pa so se strogo dr`ale dramskih predlog, zato uprizoritvenih prese`kov {e ni bilo mogo~e pri~akovati. Prav tako je bila zgodovinska situacija nastanka drame {e 1 V posamezno skupino uvr{~am uprizoritve v dolo~enem ~asovnem in zgodovinskem obdobju, pod vpli- vompodobnih zgodovinskih in umetnostnih okoli{~in. Zaradi omenjenih okoli{~in so si uprizoritve zno- traj posamezne skupine v dolo~enih zna~ilnostih oz. karakteristikah podobne, npr. v sledenju dramskemu besedilu oz. odstopanju od le-tega, v izrazitih re`ijskih posegih ali scenskih posebnostih, v dopisovanju besedila ali dramatur{kih ~rtah, v posodabljanju teksta ipd. V nadaljevanju v analizi posameznega obdobja oz. skupine navajam, katera karakteristika je najbolj zna~ilna za to skupino. 2 Poklicna gledali{ka dejavnost na Slovenskem se je za~ela l. 1867 z ustanovitvijo Dramati~nega dru{tva, De`elno gledali{~e v Ljubljani se je odprlo l. 1892, po l. 1919 (po prvi svetovni vojni) pa so bila ukinjena nem{kagledali{~a (Podbev{ek 2010: 203). 374