Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
31. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392
Simpozij OBDOBJA31 Tudi v prvih letih po 2. svetovni vojni so prevladovale agitke, ki so bodisi postav- ljene v ~as NOB (Mira Miheli~, Operacija, Ogenj in pepel, Ivan Potr~, Lacko in Krefli, Igor Torkar, Velika preizku{nja), bodisi so opisovale konflikt med progresiv- nimi silami in ostanki reakcije, ki jih je treba premagati na poti v socializem (Matej Bor, Vrnitev Bla`onovih, Ivan Potr~, Krefli). V Borovi Vrnitvi Bla`onovih gre za vzpostavljanje ljudske oblasti v neki primorski vasi. Vinko Kofol, steber ljudske oblasti, izrablja svojo mo~ za lastne koristi. Razdaja stvari, `ivali in zemljo s kmetije Bla`onovih, dokler se iz partizanov ne vrne Andrej Bla`on, ki je bil politkomisar. Andrej se ne zmeni za Kofolov polo`aj in za~ne stvari jemati nazaj. Kofol obto`i Andreja pred vso vasjo, a se izka`e, da sta bila Kofol in `upnik italijanska vohuna. Kofol sku{a pobegniti, vendar ga va{~ani primejo in ga bodo skupaj z `upnikom izro~ili oblastem. Ta dogodek vas konsolidira. Novi predsednik postane Miha Bla`on, ki za~ne takoj obnavljati in posodabljati vas. Tako je povojna dramatika socialisti~nega realizma nadaljevala agitacijo in propa- gando v obdobju izgradnje socializma. Tudi tu sre~amo dramske osebe, ki so nosilci socialisti~ne ideje in dru`bene utopije ter hkrati garanti svetle prihodnosti, a realnost ni uspela realizirati te utopije, kar se je pokazalo `e ob sporu z informbirojem l. 1948 in gospodarski krizi, ki mu je sledila. Kritika socialisti~nega realizma v 50. letih Osrednja oseba v dramatiki socialisti~nega realizma je heroj, enodimenzionalna dramska oseba, ki je nosilka socialisti~nih idej in vodi druge v svetlo prihodnost. Ravno s spremembo te osebe, ki postane ve~plastna in v sebi antagonisti~na, se v 50. letih udejanji ena od oblik kritike in odklona od socialisti~nega realizma. Gre za Torkarjevo dramo Delirij, ki je bila skupaj z Javor{kovim Pove~evalnim steklom in Smoletovim Potovanjem v Koromandijo nagrajena l. 1955 na anonimnem nate~aju ljubljanske Drame za nove dramske tekste. Torkar uporabi shemo agitke, v kateri konflikt gradita dve enakovredni dejanji, katerima je po naklju~ju pripisana nasprotna vrednost. V Gordano, vodjo admini- stracije v tabori{~ni pisarni, sta zaljubljena poro~nik Pocci in komandant tabori{~a de Sombra, a ju ona ne ljubi. Zaljubi se v pobeglega interniranca Gabra, ki ga skrije v stanovanju. Ko ga odkrije de Sombra, se je za Gabrovo svobodo pripravljena tudi poro~iti z de Sombro, a mu tega ne pove, da ne bi zavrnil njene geste zaradi moralnih pomislekov. Kljub njeni `rtvi, ki jo poznamo samo gledalci, jo Gabro kasneje obto`i izdaje, zaradi ~esar se Gordana do konca zapije. Gordana je torej heroj, ki se `rtvuje za revolucionarja Gabra, a je njena `rtev prezrta. Svetla prihodnost se prelevi v zavrnitev, alkoholizem in propad, kar postaja metafora za nezadostnost dru`bene utopije v celoti. Zaklju~ek Slovenska dramatika 30. in 40. let prej{njega stoletja je nedvomno iz{la iz drama- turgije realizma-naturalizma in je v svojih vrhovih pripadala socialnemu realizmu, kar 350