Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
31. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392
Simpozij OBDOBJA31 uspe{nej{ih sodobnih slovenskih romanov in njihovo uprizoritvijo se je kraj{al (Fu- `inski bluz, Katarina, pav in jezuit, Balerina, Balerina); re`iserji so za~eli uporabljati nove, izrazito avtorske postopke prirejanja (vizualizacija, odrska konstrukcija, mon- ta`a), ki so v nekaterih primerih privedli do kakovostnih uprizoritev. Natan~nej{a analiza uprizorjenih dramatizacij ka`e, da se je dinamika njihovega pojavljanja spreminjala glede na obdobje in gledali{~e. Tako so 90. leta pomenila njihovo upadanje, razen v tr`a{kem in mariborskem gledali{~u, v novem tiso~letju pa je dele` odrskih priredb nedramskega gradiva zopet mo~no porasel – na za~etku prve dekade novega tiso~letja predvsem v ljubljanski Drami, zatem pa {e v Slovenskem mladinskem gledali{~u. Med uspe{nej{e uprizoritve SNG Drame Ljubljana sodita Iskanje izgubljenega ~asa (Di Trevis in Jovanovi}) ter Korunovi Bratje Karamazovi. Obdobju provokativnih predstav iz 80. let v Slovenskem mladinskem gledali{~u (Levitan, Resni~nost, Blodnje, Besi) sledijo, po zati{ju 90. let, produkcije nove genera- cije z druga~no gledali{ko estetiko; navedla bom le nekaj najodmevnej{ih: Ep o Gilgame{u (N. P. Tasi} in J. Lorenci), Alica v ~ude`ni de`eli (V. Taufer), Mlado meso (Buljan) …Popolnomadruga~nasituacijaseka`evSNGDramiMaribor–umetni{ka kriza v 80. letih, pogojena s Partlji~evim in [tihovim odhodom iz institucije, se je za~asno zaklju~ila s Pandurjevim postdramskim opusom, temelje~im na romanesknih besedilih Dostojevskega in Dantejevem versko-alegori~nem epu. Izrazit avtorski pristop, ki pa ne pomeni oddaljevanja od duha predloge, se ka`e v Freyevi koreodram- ski priredbi romana Filio ni doma. Za Slovensko stalno gledali{~e v Trstu in Pri- morsko dramsko gledali{~e veljajo podobne zna~ilnosti kot v prej{njih obdobjih – dajanje prednosti slovenskim besedilom. Podatki za ostala slovenska gledali{~a (celjsko, ptujsko, kranjsko, koprsko) ne ka`ejo naklonjenosti repertoarne politike do postopkov prirejanja nedramskih besedil. Posebna situacija se ka`e le v neinstitu- cionalnem [entjakobskem gledali{~u, kjer se po obdobju uprizarjanja slovenske romanti~norealisti~ne klasike ukvarjajo v zadnjem desetletju predvsem z dramatiza- cijami maturitetnih romanesknih besedil, kar se da povezati s tr`nim vidikom – {e enim od pogostih razlogov za pove~anje dele`a dramatizacij. Zaklju~ek Opravljena analiza ka`e, da je dele` dramatizacij, v primerjavi z uprizoritvami po dramskih predlogah, relativno majhen. Odstotki, ob neupo{tevanju otro{kih in mla- dinskih predstav, se za~nejo v zadnjih treh desetletjih zvi{evati, vendar ne prese`ejo 10 % celotne produkcije. Sami empiri~ni podatki pa ne podajo jasne slike, kajti situacija po posameznih gledali{~ih se mo~no razlikuje ter je pogojena s pri~akovanji in potrebami udele`encev gledali{ke produkcije in recepcije. Slovenska situacija je podobnaevropski;vobdobjudol.1945sobilepogosteuprizoritvetujihprirejevalcev, od 80. let sledimo izvirnim avtorskim pristopom doma~ih re`iserjev, ki v nasprotju s prej{njim obdobjem, vzporedno z novimi uprizoritvenimi praksami, vse pogosteje posegajo po manj znanih, izrazito nedramati~nih nedramskih besedilih, podobno kot na evropskih gledali{kih odrih (K. Lupa, B. Friel, G. B. Corsetti). 186