Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
31. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392
Simpozij OBDOBJA31 Repertoar slovenskih gledali{kih skupin na Koro{kem je dokumentiran za ve~ kot sto let nazaj, s ~imer je v glavnem evidentirana tudi izvirna dramska literatura.4 Neka- tera besedila so iz{la revijalno, v knji`nih izdajah in zbornikih, druga so kro`ila v rokopisih in prepisih, nekaj se jih je porazgubilo. Zaradi te razpr{enosti se morda zdi, da je bilo pisanje besedil za gledali{ko dejavnost na Koro{kem bistveno manj raz- {irjeno kot poezija in proza, vendar podrobnej{i pogled poka`e, da se je razvijalo vzporedno z drugimi literarnimi zvrstmi in s potrebami prosvetnih dru{tev oz. gleda- li{kih skupin. @e v tridesetih letih preteklega stoletja je glede gledali{kih besedil opaziti dolo- ~eno `anrsko raznolikost. Pesnica Milka Hartman je sestavljala preproste prizore za otroke in mladino, bogoslovec Hani Weiss pa je tik pred 2. sv. vojno napisal {aljivo enodejanko Boj za prosveto ... Slika iz zgodovine nekega naroda (1939), ki namiguje na represivnost nacisti~nega dr`avnega aparata. [tudent, pesnik in prozaist Maks Sorgo je v teh letih snoval `aloigro o koro{kem plebiscitu, a fragment ni ohranjen. Po kon~ani vojni se je z igro Na{a pot (1947) Bla`a in Pavle Singer kot nov `anr pojavila dokumentarna drama, ki je dandanes pomembna nosilka spominske kulture in spominjanja na dobo nacifa{izma.5 Tudi radijska igra si je `e kmalu po vojni, ko je avstrijski radio uvedel slovenski spored, pridobila svoje mesto. Sprva so oddajali igre Jakoba [picarja, Matilde Ko{utnik, verjetno tudi Milke Hartman, v 70. in 80. letih pa igre Valentina Polan{ka, Mira Mi{kulnika, Hermana Germa in drugih, ki so bile naj- ve~krat namenjene otrokom. Med avtorji radijskih iger sta tudi Kristijan Mo~ilnik zdramoletomOprostite,jekdoslu~ajnovidelotroke(1982)inMajaHaderlap,kijepo lirski igri Danes (1984) napisala {e dve radijski igri v nem{kem jeziku. Za potrebe povojne katoli{ke prosvete je poskrbela Matida Ko{utnik z ljudsko- vzgojnimi igrami, ki jih je napisala deloma v sodelovanju z Rajmundom Greinerjem 6 in so jih uprizarjali predvsem podjunski va{ki odri. Produktiven povojni pisec dram- skih besedil je bil tudi priseljenec, duhovnik in cistercijanec Metod Turn{ek, avtor v jambskem enajstercu napisanih dram o karantanski zgodovini in pokristjanjevanju (Dr`ava med gorami, Kralj Samo in na{ prvi vek, Krst karantanskih knezov) ter misijonarstvu Cirila in Metoda (Zvezdi na{ega neba). 3 Pregled povojne slovenske dramatike Jo`eta Koruze vsebuje podrobnej{e podatke o Matildi Ko{utnik in omenja Lipu{evo dramo Mrtvo oznanilo (Koruza, Zadravec 1967: 51, 148). Oba sta be`no omenjena tudi v tretjem delu Slovenske knji`evnosti (Poga~nik idr. 2001), medtem ko v novej{ih monografijah o dram- skem ustvarjanju, npr. Silvije Borovnik (2005) in Maline Schmidt Snoj (2010), ne najdemo nobenega sodobnega koro{kega dramatika ali dramati~arke. 4 Pregled repertoarja je najti v monografijah Francija Zwittra (1984: 327–398), Maje Haderlap (2001: 207–255) in Andreja Lebna (2004: 283–313) ter od l. 1999 naprej v Koro{kem koledarju. 5 Andrej Kokot in Jo`e Rov{ek sta napisala scenarij za igro Skaljena sre~a (2000), ki obravnava vrnitev koro{kih pregnancev, Teatr trotamota pa je ob 70-letnici pregona v okviru pohoda Po sledovih spomina (2012) po ob~ini [entjakob in ob osrednji spominski prireditvi v Celovcu insceniral dokumentarne gleda- li{ke prizore. 6 - Matilda Ko{utnik je mdr. napisala igre Miklova lipa, Ema Kr{ka, Trpljenje in vstajenje duhovni{ke ma tere, Popla~ana ljubezen, Pobolj{ljiva ma~eha, Rozamunda, Vislavina odpoved, ^rni kri` pri Hrastovcu, Pot sv. Nikolaja, Rozamunda, slednji skupaj z Rajmundom Greinerjem (Haderlap 2001: 91). 160