Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
31. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392
Simpozij OBDOBJA31 ve~anje ugodja, prekomerno obvladovanje narave in nesmotrna uporaba tehnolo{kih pridobitev ne zagotavljajo sre~e. Boris Pahor je v svoji oceni vzporejal Tav~arjev Pekel s Sartrovimi Zaprtimi vrati (Huis clos, 1945) in opozoril na razlike v obravnavi iste tematike: za Sartra je pekel na{ bli`nji, so~lovek, ki je ujet onkraj zaprtih vrat svoje indivi- dualnosti. Misel, ki jo Camus {e raz{irja, ko ugotavlja, da se ni~ ne boji onostranstva, ker si ne more misliti na drugem svetu ni~ huj{ega od tega, kar je zmo`en storiti na zemlji ~lovek ~loveku. Tav~ar pa si je zamislil svoj simboli~ni prikaz v bolj pristopni, bolj preprosti obliki, ki naj bi jo po`ivljalo duhovito, porogljivo ozra~je. (Pahor 1959: 3.) Pahorjevo opa`anje druga~nega jezika upovedovanja je povsem na mestu. Tav- ~arjeva kritika dru`be je prizemljena, intelektualna ostrina junakov pa je prirejena tr`a{kim razmeram. Teza o svobodni izbiri posameznika ni postavljena v eksisten- cialno opomenjen obup, vsaj ne tako kot v Sartrovi enodejanki, v kateri se groza nad bivanjem v svetu gnusa in absurda stopnjuje do nerazre{ljive aporije in je ~lovekova te`nja po svobodnem odlo~anju brezupna. V Trstu ni mo`en metafizi~ni pristop 8 Tav~arjevi junaki so Tr`a~ani in Slovenci. Njihov svet k ve~nostnim vpra{anjem. premore le jezik njihovega ~asa in prostora ter je brez odziva, ki bi nudil mo`nost globljega opomenjanja lastne biti.9 Provincialni Trst `ivi na lastni ko`i problematiko `elezne zavese, nima pa mo~i, da bi pogledal vase. Tako kot ostali Tr`a~ani se tudi Slovenci zatekajo v idealizacijo preteklega `ivljenja, ki jo ponazarjajo operetne arije in uvo`ena, a ni~ manj nostalgi~na slovenska narodno-zabavna glasba. V sistemu, ki spodbuja gojenje videza, se nekdanje vrednote ru{ijo in brez teh umanjka volja do odkritega soo~enja s samimi seboj. Pojava zapiranja v lastni krog in samopomilovanja sta najvidnej{a znaka propadanja Trsta in se navezujeta na polpreteklo obdobje, ko je tr`a{ki nacionalizem prerasel v fa{izem in se je razvoj mesta ustavil. Nacionalisti~na matrica subverzivne propagande se namre~ vzdr`uje s potuho in subvencijami. Nek- danje pristani{ko-trgovsko sredi{~e je iz golega oportunizma potla~ilo svoji ve~jezi~nost in ve~kulturnost, se prepustilo najbolj donosnim trendovskim strastem in postalo objekt drugih ambicij. Tav~arjevi junaki so Slovenci, ker govorijo v sloven{~ini, obenem pa so Tr`a~ani. V ~asu nastanka te drame je pisatelj Italo Calvino objavil zbirko pripovedi iz cele Italije in za tipizacijo Tr`a~ana izbral zgodbico z naslovom La scienza della fiacca (Znanstveno utemeljena brezvoljnost, Calvino 1956: 161–162). Z njo je `elel izposta- viti oportunizem, ki je zaradi subsidiarne pomo~i prevladal nad podjetnostjo prebival- cev tega mesta. Literarna oznaka opredeli problematiko kompleksnega prostora, ki je od zloma Avstro-Ogrske do`ivljal poleg nacionalnih in nacionalisti~nih pretresov {e vrsto politi~nih preobrazb. V razli~nih zgodovinskih trenutkih si je torej ta prostor 8 Glavnega junaka Pekla Jurija Ma~ka lahko primerjamo s Svevovim junakom Zenom Cosinijem v romanu La coscienza di Zeno (1923). Zeno se nikoli ne dvigne nad svet, v katerem `ivi, ker je del tega sveta (Maier 1975: 100). 9 O la`ni mitizaciji in brisanju spomina v mestu, ki je nastalo na pragmatizmu, prim. Petronio 1987, Ver~ 1999. 148