Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
56. SSJLK (povzetki predavanj)_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14
letnice izia (vse so izšle leta 1) povezuje to, a se vsaka na svoj način oaljuje o opisanega moela. ¥re za naslenje pesniške zirke ogovori z nikomer ¨raneta Senegačnika, Stigmatizacija iklavža omelja in juav reče greva ine ragičević. ¤vtorji pripaajo trem različnim generacijam, oa pesnika sta tui oktorja znanosti in sta ojavila že vrsto knjig pesmi, metem ko je juav reče greva pesniški prvenec sklaateljice in magistrice sociologije. oetika ¨raneta Senegačnika je lizu romantičnemu klasicizmu in ne moerni poeziji, kot se je izolikovala po ¨auelairu, allarméju in njunih naslenikih. ako kot je značilno za Senegačnikove starejše pesniške knjige, so ogovori z nikomer napisani v traicionalnih olikah (prevlauje sonet), avtor uporalja traicionalne metrične sheme (vo in trizložne stopice), metem ko rime pogosto prehajajo v asonance. esmi so refleksivne, ukvarjajo se z najgloljimi ivanjskimi vprašanji, in sicer skozi čutno nazorne pooe, ki jih lirski sujekt največkrat zajema iz narave ali iz umetnosti. rav na ravni pooja je Senegačnik razvil prepoznavno oseno govorico, ki z estetiziranostjo in miselno pogloljenostjo vai k ponovnemu ranju. iklavž omelj s svojo najnovejšo pesniško zirko poglalja svoj sloves najolj eksperimentalnega soonega slovenskega pesnika. erz v Stigmatizaciji je včasih omejen na eno samo eseo, ki s svojo iztrganostjo iz soeseila po eni strani zahteva popolno pozornost sama zase, po rugi strani pa je el sintaktično pravilne in s pomeni naite povei. arai asociativnih preskokov, ki so lahko posleica zvočne poonosti me eseami, in miselnih zasukov, s pomočjo katerih nastajajo paraoksi, so pesmi precej hermetične in zahtevajo aktivnega ralca. zirki je mogoče prepoznati nekatere motive, s katerimi se omelj ukvarja že lje časa, vse pa je mogoče navezati na prolem človekovega ostoja ientiteta jaza, smrt, poezija, umetnost in mišljenje, ruža, žival kot rugi itn. naslovu pesniške knjige ine ragičević izstopa esea ljuav (v SS je označena kot starinski izraz za ljuezen), ki vzuja pričakovanje, a knjiga govori o ljuezenskem onosu. ¢zkaže se, a je intimno razmerje me vema umetnicama presvetljeno skozi njuno vpetost v ružene onose. ospreju je vprašanje, kako preživeti v okolju, ki v noenem pogleu, ne uhovno ne materialno, ne popira umetnosti, še poseej pa ni naklonjeno umetnicam. glealo, ki ga ina ragičević nastavi mestu in ruži, slika otopelost, sprijaznjenost, neamicioznost, tui nasilje. ¥ovorka svojo kritično ržo pokrepi z načinom izrekanja, ki ralca nagovarja tui na čustveni ravni. njiga ni sestavljena iz posameznih pesmi, ampak iz ene same pesnitve, v kateri ima ritem, stopnjevan o krika, istveno vlogo pri olikovanju sporočila. iteratura ¤ , ¢rena, 6 Soona slovenska poezija ontemporar© Slovene poetr©. ¤lojzija upan Sosič, ojca iorfer Šiškovič (ur.) Svetovni nevi slovenske literature, . o . novemer 6 ¤lmanah ¸orl festival of Slovene literature, ovemer 6 ¤lmanac. juljana enter za slovenščino kot rugituji jezik pri elku za slovenistiko ilozofske fakultete. –1. ¤ , ¢rena, 1 laa slovenska poezija zanjega esetletja. ¤lojzija upan Sosič (ur.) Soona slovenska književnost (18–1). oja . juljana nanstvena založa ilozofske fakultete. 1–18. ¤ ¢Č, arja, Slovenska poezija v oi gloalizacije k vprašanju lirskega sujekta. ezik in slovstvo –. 1–11. ¤ ¢Č, arja, 1 seno izkustvo v sooni slovenski in ameriški poeziji. rimerjalna književnost . 1–166. O predavateljii r. arja avlič je ila zaposlena na eagoški fakulteti, kasneje na ilozofski fakulteti niverze v arioru o leta o leta 1, nazanje kot izrena profesorica za primerjalno književnost. 1
1 
2-3 
4-5 
6-7 
8-9 
10-11 
12-13 
14 
