Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
56. SSJLK (povzetki predavanj)_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14
položaj »sklaenjske enote v govorni verigi« (oporišič 1 –6) urejajo slovnična pravila in je ta nespremenljiv, npr. prelog pre samostalnikom, prievniški prilastek pre onosnico ip. erjetno je ravno ejstvo, a se z esenim reom v zgoovini sklaenjskih raziskav niso pretirano veliko ukvarjali, vzrok, a je ilo esenemu reu posvečene razmeroma malo pozornosti tui v (prevsem starejših) učenikih slovenščine kot rugega in tujega jezika. revsem se je v njih na vprašanje esenega rea opozarjalo o oravnavah naslonskega niza in esenih zvez, torej gre za oravnave pravil, ki uravnavajo stalno stavo. ačelu členitve po aktualnosti pa so se avtorji učenikov najpogosteje izogiali, verjetno ravno zarai tega, ker so prepostavljali, a ima osea, ki se uči slovenščino kot rugi ali tuji jezik, razvit spoznavni sistem, a oro pozna semantična, pragmatična in sklaenjska pravila iz prvega jezika, ima veliko izkušenj in veenja o svetu in a lahko jezikovni sistem prvega jezika uporai kot izhoišče za granjo slovnice v rugem oz. tujem jeziku. o je sevea res, venar se je trea zaveati ejstva, a se jeziki me seoj razlikujejo, zato se razlikujejo tui srestva, s katerimi lahko npr. ve propoziciji me seoj povežemo v logični posleični onos. rav tako vsak o jezikov ustvari lastne tipe razvijanja tem. Če i v teh primerih srestva iz prvega jezika prenesli v rugi ali tuji jezik, i tvorili izreke in eseila, ki jih rojeni govorci ne i nikoli izrekli. upoštevanju ejstva, a je eseni re ena o osrenjih prvin pri olikovanju iskurza, om v prispevku prestavila nekaj primerov iz eseil iz različnih kontekstov, kjer se z oravnavanega viika kažejo prolematična mesta. ri tem oo upoštevani različni kontekstualni ejavniki, o prenosnika o statusa jezika pri posameznem govorcu. iteratura ¨¡¢ , ¤nton, 18 ¨eseni re v govoru. om in svet 1. –, 8–6. ¡¤, Simona, ¨eseni re, usvajanje prvega in učenje rugegatujega jezika. ezik in slovstvo –. 1–1. ¡¢Š¢Č, ože, 18 Slovenska slovnica. arior aloža zorja. ¢ ¢Č ¯¤, ¤a, 1 ¨reznikov jezikoslovni nazor v njegovi razpravi o esenem reu. Slavistična revija 1. –8. O predavateljii r. Simona ranjc je rena profesorica in voja katere za slovenski knjižni jezik na elku za slovenistiko ilozofske fakultete niverze v juljani. svojem peagoškem in raziskovalnem elu se ukvarja z jezikovno zmožnostjo tako v prvem kot rugem in tujem jeziku, z razumevanjem in tvorjenjem eseila, v zanjem času pa se posveča prevsem vseinam s poročja sklanje. e avtorica številnih člankov in treh monografij s poročja psiholingvistike, soavtorica osnovnošolskih učenikov in kurikula za vrtce. leta 1 je tui prestojnica entra za slovenščino kot rugi in tuji jezik na ilozofski fakulteti niverze v juljani. simona.kranjcff.unilj.si Darja avlič: AOKOS OE K SODO SOESK OEJ – JE ME (orek, 1. julij, 1.–1. (po slovenskem času), httpsuse.zoom.usj888) a slovensko poezijo že vsaj o leta 18 velja, a v njej ni mogoče prepoznati voilne literarne smeri. osotnosti skupnega označevalca se je uveljavilo prepričanje, a je glavna značilnost tega ooja pluralnost poetik. e najolj prepoznavnimi so pesmi v prostem verzu, ki se navezujejo na romantično izročilo prvoosenega izpoveovanja, v ospreje postavljajo osena izkustva (pogosto v oliki spomina na pomemno oživetje) in s pripoveovanjem o njih konstruirajo ientiteto lirskega sujekta. preavanju se om, po kratkem orisu tovrstne poetike, ukvarjala s tremi pesniškimi zirkami, ki jih poleg 1
1 
2-3 
4-5 
6-7 
8-9 
10-11 
12-13 
14 
