Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
56. SSJLK (povzetki predavanj)_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14
¡¢ , ¨ožiar, 1 acionalizacija preteklosti. juljana nanstvena založa ilozofske fakultete. ¡¢ , ¨ožiar, 1 he ationalisation of the ast. juljana lainska knjiga. Ö¨¨¡, artina, ¥eolog© an ¡eligion ¤ ¯istor© of ¯armon© an ¯ostilit©. onon he ¥eological Societ©. ¥«, ulius, 1 et stoletij riglava. arior aloža zorja. ¤¤, ¡achel, 18 rom ineralog© to ¥eolog© he ounations of a Science, 16–18. hicago in onon he niversit© of hicago ress. ¢ Š¤, eter, 1 rvi raziskovalci slovenskih gora in prvi okumentirani pristopi nanje. goovinski časopis 6–. –. ¡S¤ , avorin, 18 riglav, m©thologično raziskavanje. juljana avorin rstenjak. O predavatelju r. ¨ožiar ezernik je reni profesor za etnologijo ¨alkana in kulturno antropologijo. letih 188–1 in 18– je il prestojnik elka za etnologijo in kulturno antropologijo na ilozofski fakulteti niverze v juljani, v letih – pa ekan ilozofske fakultete niverze v juljani. leta je voja programske skupine Slovenske ientitete v evropskem in svetovnem kontekstu, ki zružuje raziskovalce z elka in rugih raziskovalnih institucij. javil je več kot 8 izvirnih znanstvenih člankov v omači in tuji perioiki ter več kot vajset znanstvenih monografij. e član ureniških oorov več menaronih znanstvenih revij. jegova osrenja raziskovalna vprašanja so povezana z vprašanji kulture in načina življenja na ¨alkanu in v Srenji vropi, razvoja narone ieje in nacionalizma ter konstrukcije rugega. oziar.jezernikff.unilj.si Simona Kranj: ESED ED SOEŠČ (oneeljek, 1. julij, 1.–1. (po slovenskem času), httpsuse.zoom.usj888) ¨esenorena organiziranost se kaže kot eno izme najpomemnejših poglavij v analizi iskurza, je pa to tui eno o osrenjih vseinskih poročij sklanje. ¥re za poglavje, ki v slovenskem jezikoslovju še veno ni pogosto premet oravnave. eno znova pa se kaže kot zanimivo tui pri pouku slovenščine kot rugega in tujega jezika, saj se morajo učeči se nekega jezika esenorenih pravil naučiti. a razliko o njih rojeni govorci ta pravila usvajajo večinoma nezaveno skozi eseila. lju še veno razmeroma rekim razpravam o esenem reu pa sta v soonem slovenističnem jezikoslovju sicer živi misel o njegovi pomemnosti za olikovanje iskurza in zavest o tem, a ga ni mogoče oravnavati zgolj na površini, kot se kaže v razporeitvi ese v stavkih, marveč zahteva precej rugačno, gloinsko razumevanje in interpretiranje jezika na ravni eseila. oleg tega pa je pri oravnavanju trea ves čas imeti v mislih tui kontekst v širšem pomenu esee, torej ne le soeseilo, ampak tui okoliščine, v katerih je to eseilo nastalo, prevsem tvorca eseila. njega je namreč ovisno, katero informacijo o viel kot pomemnejšo in jo o zato postavil na konec oz. v remo in katera o z njegovega stališča manj pomemna in ji o zato namenjeno mesto v temi, to je na začetku. razumevanju in razlaganju pomena esenega rea je velik korak napravilo prav funkcijsko jezikoslovje, ki so ga olikovale praška funkcijska šola prevsem z anešem, kasneje pa z vema šolama, s irasom na eni strani in Sgallom, ¯ajičovo in anevovo na rugi, ritanska s irthom in ¯allia©em, ameriška z ijem, ¥rossmanom, Sanom, anceom in an alinom ter nizozemska z an ijkom. ri oravnavah esenega rea v istvu sleijo načelu členitve po aktualnosti ali aktualnega členjenja, ki ga je v okviru praškega strukturalizma utemeljil ilém athesius, za njim pa izpeljal rantišek aneš. tem kontekstu sevea govorimo o t. i. prosti stavi, za razliko o stalne – tui neproste (¨reznik 18) – stave, kjer 11
1 
2-3 
4-5 
6-7 
8-9 
10-11 
12-13 
14 
