Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 Schlamberger Brezar 2007), kazalci stopnje besedilne zgradbe (Smolej 2010), ozna- ~evalci odprte propozicije (Verdonik, Ka~i~ 2012a), metabesedilni ka`ipoti in ozna- ~evalci odnosa do vsebine (Pisanski Peterlin 2011), religiozni izrazi kot pragmati~no rabljeni ozna~evalci odnosa do vsebine (Verdonik, Ka~i~ 2012b) itn. ^eprav nismo na{li posebne eksplicitne obravnave slovarskega opisa leksikalnih enot, ki so lahko prevladujo~e rabljene tudi v pragmati~no-diskurznih funkcijah, tudi v dosedanjih osnutkih konceptov novih slovarjev za slovenski jezik ({e) ne (Krek idr. 2013; Gliha Komac idr. 2015), pa najdemo v SSKJ posamezne opise, ki ka`ejo na tovrstno rabo besed (ja – izra`a obotavljanje, pomislek: ja, ~akaj malo, da premislim; no – izra`a spodbudo, poziv: no, le pojdi) in v obeh osnutkih konceptov prisoten pojempragmati~nostijezikovnerabe.Vpra{anjezatomordanipovsemneznano,jepa gotovo nekoliko zapostavljeno in {ele aktualne raziskave diskurznih ozna~evalcev in drugih metabesedilnih elementov odpirajo njegove prave razse`nosti. Ob tem da se o funkcijah posameznih diskurznih ozna~evalcev danes pogosto razpravlja v obsegu znanstvenega ~lanka ali {ir{e, pa je morda {e ve~ji problem kot obse`nost in kompleksnost razlage njihove rabe ustrezna interpretacija njihovih funkcij, tudi kadar imamo opraviti z enim samim tipom ali primerom rabe. Kot bomo pokazali, si namre~ interpretacije funkcij diskurznih ozna~evalcev lahko tudi delno nasprotujejo. Vnadaljevanjurazpravljamooproblematikiinterpretacijepomenainfunkcijprag- mati~no-diskurznih izrazov s treh vidikov: v sekciji 2 naka`emo, kako so opisani v aktualnih slovarjih, v sekciji 3 prika`emo primer teoretskih razhajanj pri njihovi interpretaciji v analizi diskurza, v sekciji 4 pa ponazorimo probleme pri interpretaciji njihovega pomena in funkcij s kvalitativno analizo izbranega primera. 2 Opisi diskurznih ozna~evalcev v slovarjih Obstoje~e opise na kratko predstavimo za aktualne slovenske slovarje, kot primer relevantne prakse v tujini pa izpostavimo enega redkih institucionalnih slovarskih projektov, posve~enih izklju~no opisu govorjenega jezika – slovar danskega govorje- nega jezika. 2.1 Slovar slovenskega knji`nega jezika Opis slovenskega jezika v SSKJ 2 temelji predvsem na zapisanih besedilih iz obdobja od druge polovice 19. stoletja do 2013. Diskurzni ozna~evalci v govorjenem jeziku prevzemajo nekatere funkcije, ki jih nimajo v pisni rabi, niti ob literarnem pribli`evanju govorjenemu jeziku. Glede na gradivno osnovo za SSKJ 2 zato lahko pri~akujemo, da nekatere tipi~ne pragmati~no-diskurzne prvine govorjene rabe niso zabele`ene. Kljub temu SSKJ 2 zazna pragmati~no-diskurzne funkcije mnogih besed, rabljenih kot diskurzni ozna~evalci, npr. mhm, dobro, pogledati. Toda opis teh funkcij je pogosto slabo premi{ljen in odvisen od konteksta. Tukaj imamo prostor, da to podrobneje ponazorimo samo z enim primerom. Izbrali smo diskurzni ozna~evalec zdaj. 794