Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 zadeva poimenovanja za stvari, je manj jasnosti `e zato, ker je te`je opredeliti, kaj je stvar13 (je svejt stvar?), v definiciji ali ponazarjalnih zgledih v njej pa stvari (re~i) omenjajo vse slovnice, razen Pohlinovih, [umanove, Topori{i~eve. ^e od definicij ne zahtevamo ve~, da navedejo genus proximum in differentia specifica v duhu klasi~ne teorije pojmov, potem semanti~ne definicije tradicionalne slovnice niso ve~ videti tako nesmiselne. ^e definicijo samostalnika v tradicionalnih slovnicah interpretiramo kot navodilo za prepoznavanje samostalnikov, potem je definicija, ki ima zelo majhno ekstenzijo (ideal bi v tem primeru predstavljala definicija pri Lhomondu in Vodniku ter Vodniku; medtem ko so novej{e slovnice {le v smer {irjenja ekstenzije), celo ustreznej{a. To pa ne pomeni nujno, da npr. samostalnikov s snopom morfosintak- ti~nih oznak ni mogo~e definirati v klasi~nem smislu znotraj posameznega jezika. Zanimiva je zlasti definicija v Lhomond-Vodnikovi in Vodnikovi slovnici: ista defini- cija se je avtorju o~itno zdela dovolj dobra (univerzalna?) za oba jezika.14 Toka`e,dasonekateretradicionalneslovenskeslovnicevdefinicijahidentificirale (tudi) semanti~no jedro kategorije samostalnika (tu se namenoma omejujemo, ker ne `elimo preve~ posplo{evati: pregledan je bil razmeroma majhen vzorec slovenskih slovnic in `e znotraj tega vzorca trditev ne velja absolutno, poleg tega pa bi bilo treba pregledati tudi ve~ slovnic, nastalih v drugih slovni~arskih tradicijah). Diahroni vpo- gled v definicijske prakse pa obenem relativizira lo~evanje med definicijskimi in nedefinicijskimi informacijami (semanti~ne definicije v tradicionalni slovnici, kritike tak{nih definicij in v zadnjem ~asu vrnitev semanti~nih definicij besednih vrst), pa tudi razlikovanje med definicijami in razlagami – v duhu dunajske {ole bi lahko vse navedenedefinicije ozna~ili prej kot razlage, vendar to o njihovi vsebinski (ne)ustrez- nosti {e ne bi povedalo kaj dosti.15 3 Zaklju~ek Razmislek o naravi definicij v izbranih slovenskih slovnicah je mi{ljen kot razmislek o tem, kak{na je funkcija definicij v dejanskih strokovnih/znanstvenih besedilih, pa tudi {ir{e o zgradbi in na~inu delovanja pojmovnega sistema. S tem je bil morda nakazan tudi odgovor na bistveno vpra{anje tako pri diahronem pregledu 11 [umannavaja samostalnik bolnik, a v druga~nem kontekstu. 12 Z upo{tevanjem tako definicijskega metajezika kot primerkov samostalnika (tj. konkretnih leksemov, ki so samostalniki) se torej oddaljujemo od leksikalnih prototipov A. Wierzbicke. 13 Prav zato A. Wierzbicka izbere (domnevno univerzalne) lekseme iz naravnega ~love{kega jezika. 14 Slovenske slovnice so se v veliki meri zgledovale po tujih slovnicah, kar pomeni, da so se slovni~arji dobro zavedali problema jezikovnega relativizma in da so se morali tako ali druga~e opredeljevati do splo{nojezikoslovnih in jezikovnotipolo{kih problemov, relevantnih za slovni~ne opise slovenskega jezika. 15 Prim. tudi Felberjevo izklju~evalno pojmovanje znanosti, kjer je definicija (dobro se ve, katera) klju~na za vsako znanstveno delo (gl. navedek v opombi 4). Semanti~ne definicije v pedago{kih slovnicah bi lahko ozna~ili kot razlage, a so (ob ustrezni interpretaciji) lahko bolj univerzalne kot npr. znanstvena Topo- ri{i~eva, ki je (ob ustrezni interpretaciji) sicer morda najbli`je definiciji, a je po drugi strani specifi~na za sloven{~ino. Poleg tega bi lahko Topori{i~evo definicijo samostalnika s protiprimeri zavrnili in jo po Felberju razglasili za neznanstveno. V zvezi s tem govorimo o izklju~evalnosti Felberjevega pojmovanja znanosti. 772