Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 odsotnosti zanesljivih, celovitih raziskav o navadah slovenskih slovarskih uporab- nikovnamestutudipogledvsmerilai~nihprizadevanjzabele`enjesloven{~ine,kiso pripeljali do prvega kolaborativnega slovarja Razvezani jezik. Iz njega lahko razbe- remo, kateri pristopi k opisu besedi{~a so s strani uporabnikov najbolj intuitivni, na podlagi tega pa posredno in vsaj v omejeni meri sklepamo tudi na njihova pri~ako - vanja glede podatkov in pristopov v standardnih jezikovnih priro~nikih. 2 Kaj se lahko leksikografi nau~ijo od slovarskih uporabnikov? V slovarju, ki ga izdela mno`ica,1 je celo ve~ kot o jeziku mogo~e izvedeti o metaleksikografskih vpra{anjih, tudi in {e zlasti o potrebah in pri~akovanjih upo- rabnikov glede pomenskih razlag. Primeri geselskih ~lankov v zbirki Razvezani jezik –Prosti slovar `ive sloven{~ine (www.razvezanijezik.org; dalje RJ), od katerih obrav- navamo v zadnjem poglavju nekatere v povezavi s specifi~nimi leksikografskimi vsebinami, ka`ejo jasne te`nje k opisnim strategijam, ki se v nekaterih klju~nih lastnostih razlikujejo od tradicionalnih razlag, kot jih najdemo tudi v SSKJ. Poleg tega pa je zbirka RJ dragocena tudi zato, ker osvetljuje besedi{~e in rabo, za katera v informativno-normativnem slovarju slovenskega knji`nega jezika ni bilo prostora, tj. sleng in regionalno obarvano izrazje. Tako kot tuji primeri participativne leksiko- grafije, npr. Wordnik, Urban Dictionary ali Macmillan Open Dictionary, RJ ka`e, da dajejo splo{ni uporabniki ve~ji pomen partikularnemu kot tipi~nemu in pogostemu, kar je v nasprotju z empiri~nim pristopom v korpusni leksikografiji, ki identificira in opisuje tisto, kar je (proto)tipi~no (Sinclair idr. 1987; Hanks 1994, 2013; Atkins, Rundell 2008) – zato pa se praksi potencialno odli~no dopolnjujeta. 3 Dru`benost pomena in interdisciplinarni pristop Leksikografija je kompleksna dejavnost, katere izhodi{~a bi moral, kot pravijo Verlinde idr. (2010), predstavljati trikotnik, dolo~en s to~kami uporabnik-dostop- podatki, ki vklju~uje tri povsem raznorodna strokovna podro~ja. Za ustrezen in iz~rpen opis podatkov potrebujemo dobro jezikoslovno teorijo, za razumevanje upo- rabnikovih potreb so pomembni psiholo{ki, psiholingvisti~ni in sociolo{ki vpogledi, za ugotavljanje, kako najbolje predstaviti podatke in zagotoviti optimalen dostop do njih, pa bomo potrebovali teorijo o informacijah. A kljub mnogim sodobnim od- kritjem ostajajo raziskave in pogledi na besedi{~e razdrobljeni in nepovezani. Hanks (2013)govoriosodobnem,dinami~noinempiri~nozasnovanempogledunapomenin meni, da je treba pri leksikalni analizi lo~evati med kognitivnim oz. psiholo{kim in dru`benim oz. javnim ali konvencionalnim pomenom, ki je slovarsko pravzaprav najbolj relevanten. RJ s svojo osredoto~enostjo na pomen v dru`benem kontekstu to potrjuje. Po drugi strani se zdi, da gre znotraj institucionalne leksikografije {e vedno – ~eprav vedno manj – za dilemo, ali zasnovati slovar kot (akademsko) jezikoslovno delo ali (prakti~ni) sporazumevalni pripomo~ek. V prispevku stojimo na stali{~u, da potrebujemo uporabniki sloven{~ine v tem trenutku zlasti nov slovar z opisom jezika 1 Med2004in2007jepribli`no 500 razli~nih avtorjev prispevalo 1.300 ~lankov (Dolar 2014: 236). 742