Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 skih sklanjatev, ki jih ne obravnava glede na tipe sistemov deklinacijskih kon~nic, pa~ pa znotraj pomensko, funkcijsko ali formalno opredeljenih skupin zaimkov (osebni, svojilni, zaimki tipa kdo, co itn.). 2.4 Slovenska slovnica (Topori{i~ 2000: 304–316, 335–344) Slovenska slovnica sistemsko razvr{~a zaimke (in {tevnike) v druge besedne vrste, tako da pozna devet besednih vrst (samostalni{ka beseda, pridevni{ka beseda, glagol, prislov, povedkovnik, predlog, veznik, ~lenek, medmet). Besede se vanje razvr{~ajo pofunkciji, pomenski in oblikoslovni vidik je sekundaren. Zaimki so razporejeni med tri besedne vrste (samostalni{ke in pridevni{ke besede ter prislove) po funkcijskem, delno tudi pomenskemna~elu,takosonpr.kotsamostalni{kizaimkina{tetijaz,ti, on, kdo, kdor, nekdo ... Zanimiva je uvrstitev besede koliko med pridevni{ke besede poleg zaimkov tak, moj, neki, pri katerih je pripadnost tej skupini razumljiva, saj pomensko in tudi formalno funkcionirajo kot pridevniki. Pri besedi koliko pa gre formalno za prislov (vpra{alnica za koli~ino) in njena uvrstitev med pridevnike je toliko bolj neobi~ajna, ker je v nadaljevanju kot prislov naveden izraz toliko (Topori{i~ 2000: 256), ki se ga lahko uporablja v korelaciji s koliko. Morda je bil ta primer mi{ljen kot imenovalnik srednjega spola zaimka kolik, kolika, koliko,6 vendar tega iz zapisa ni mogo~erazbrati. Poglavji o samostalni{ki in pridevni{ki besedi vsebujeta dela, posebej namenjena razlagam o zaimkih. Zaimki so znotraj njiju razdeljeni v tradicionalne pomensko- funkcijske kategorije – pri samostalni{kih zaimkih (prav tam: 305–314) so to: osebni (jaz, mi, ti, on itn.); povratni osebni (se); vpra{alna (kdo, kaj); oziralna (kdor, kar); poljubnostni, nedolo~ni in mnogostni (kdo, nekdo, marsikdo, redko kdo, kaj, nekaj, marsikaj, redko kaj); nikalna (nih~e, ni~); totalna (vsakdo, vsak); kazalni nedolo~ni (one). Pri pridevni{kih zaimkih je celoten sistem pomensko-funkcijskih kategorij prikazan precej bolj zapleteno (prav tam: 335). Zaimki so razvr{~eni v enajst razre- dov: vpra{alni (kak{en, kolik{en, kateri, koliker, ~igav, koliko); oziralni (kakr{en, kolikr{en idr.) in oziralni poljubnostni (kakr{en koli, kolikr{en koli idr.); nedolo~ni (nekak{en, nekolik{en, neki, (en), nekoga (rod.) idr.), poljubnostni (kak{en, kateri, ~igav idr.), mnogostni (marsikak({en), mnogo idr.); totalni (vsakr{en, vsak, oba idr.); nikalni (nikakr{en, noben idr.); drugostni (druga~en, drug, drugega (rod.), ne toliko); istostni (enak, isti, istega (rod.), enako); kazalni (tak({en), ta, tega (rod.) idr.)7.^e primerjamo pomensko-funkcijske razrede samostalni{kih in pridevni{kih zaimkov, ugotovimo, da je pri prvih le razred osebnih zaimkov, ki ga ni pri pridevni{kih, pri pridevni{kih pa sta drugostni in istostni, ki ju ni pri samostalni{kih zaimkih. Ostale razrede najdemo pri obeh skupinah zaimkov. 6 - Prim. geslo vpra{alni zaimek kolik v Slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks (Projekt Sporazume vanje v slovenskem jeziku, 2008–2013). http://www.termania.net/slovarji/slovenski-oblikoslovni-leksi- kon-sloleks/5647695/kolik 7 Bolj natan~no razlago pomenske in funkcijske tipologije slovenskih kazalnih zaimkov in njeno podrobno utemeljitev prina{ajo drugi avtorji (npr. Vidovi~ Muha 1996: 119, Cazinki} 2000: 35). 699