Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 3 Za prikaz in analiziranje slovni~ne metafore se izpi{e besedilo s slovni~no meta - foro in vzporedno s tem kongruentna ubeseditev iste vsebine (Halliday 1994: 344). Vtakemprikazu postane razvidno, kako ima za dano semanti~no konfiguracijo jezik na voljo izbiro med razli~nimi tipi glagolskih dogodkov, razvidne postanejo leksi- kalnemetafore,obtempajemogo~eugotavljatimotivzaizbirodolo~enemetafori~ne ubeseditve med variantnimi ubeseditvenimi mo`nostmi. V naslednjih primerih je to ponazorjeno s primeri v slovenskem jeziku. METAFORI^NO:Zvzpetinesevamboodprl~udovitpoglednajezero.3 KONGRUENTNO:Zvzpetinebostevideli~udovitojezero. *METAFORI^NO:Zvzpetinesebova{imo~emodprl~udovitpoglednajezero. *METAFORI^NO:Zvzpetine[…]seva{imo~emodpre~udovitpoglednajezero. *METAFORI^NO:Zgorajseva{imo~emodpre~udovitpoglednajezero. Primerjava med katerokoli metafori~no ubeseditvijo in kongruentno varianto v navedenem primeru ka`e, da so razlike med obema zasidrane v tipu izbranega glagolskega dogodka (v Hallidayevi terminologiji process), s ~imer so povezane razlike v udele`enski zgradbi povedi in nadalje v leksikalni realizaciji stav~nih vlog. Vponazorilu iz poglavja 2 izhodi{~na metafori~na ubeseditev npr. vklju~uje mate- 4 rialni dogodek (se odpre […] pogled), pri ~emer se mora vsebina zaznavanja (’gledati’, ’videti’, ’zagledati’) izraziti v ustrezni leksikalni realizaciji udele`enca glagolskega dejanja, v danem primeru v prvem delovalniku (pogled). To je med drugim razvidno iz kongruentne ubeseditve iste vsebine (Z vzpetine boste videli ~udovito jezero), v kateri kot tip glagolskega dogodka nastopa mentalni dogodek zaznavanja (boste videli). V metafori~ni ubeseditvi je nadalje prisotno posamosta- ljenje (pogled se odpre), vzporedno glagolskemu izrazu v kongruentni varianti (videti). Raznolikost ubeseditvenih variant temelji v slovnici. To je {e zlasti razvidno, ~e se v kongruentni in metafori~ni ubeseditvi poi{~ejo in pove`ejo ubeseditvene prvine, nana{ajo~e se na isto semanti~no danost. METAFORI^NO:Zvzpetinesevamboodprl~udovitpoglednajezero. KONGRUENTNO:Zvzpetinebostezagledali~udovitojezero. Nagovornost, ki je v slovni~ni metafori realizirana v dajalniku osebnega zaimka vam (se vam bo odprl […] pogled), ima v kongruentni izrazitvi ustreznik v obliki pomo`negaglagola biti v drugi osebi mno`ine (boste zagledali). Analogna vzporedja med metafori~no in kongruentno ubeseditvijo so nadalje {e: izglagolski samostalnik pogled, metafori~no v vlogi prvega delovalnika (pogled se bo odprl), in glagol zagledati v kongruentni ubeseditvi; dovr{nost v glagolski frazi (pogled se bo odprl)in 3 Navedeniprimerjeizsekizbesedila, ki je ponazarjalno navedeno v poglavju 2, sicer pa iz gradiva korpusa Gigafida. Izpisana kongruentna ubeseditev se predpostavlja kot tipi~na, sistemsko najbolj primerna za dano vsebino, z zvezdico ozna~ene metafori~ne ubeseditve so vzporedne variante ob prvi navedeni, vendar medsebojno niso z njo sinonimne, saj kot ubeseditvene variante implicirajo individualne vsebinske poudarke, omogo~ene prav v realizirani slovni~ni zgradbi vsakokratne povedi. 4 Hallidayeva klasifikacija stav~nih povedi glede na vrsto glagolskega dejanja. 682