Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 2 Slovni~na metafora se nana{a na jezikovno danost, da se dolo~ena vsebina lahko ubesedinave~razli~nihna~inov,karomogo~aslovnicadanegajezika.Poenostavljeno se vloga slovni~ne metafore lahko prika`e ob primeru dolo~ene ubeseditve, ki se – v skladu z bistvom slovni~ne metafore (gl. o tem v nadaljevanju) – ocenjuje kot metafori~na izrazitev: V mesto boste vstopili skozi starodavna grajska vrata, z vzpe- tine, ki se dviga nad krajem, pa se vam bo odprl ~udovit pogled na jezero.1 Slovni~na metafora je v navedenem primeru razvidna iz primerjave z nemetafori~no, kongru - entno ubeseditvijo iste vsebine: V mesto se pride skozi starodavna grajska vrata, z vzpetine, ki se dviga nad krajem, pa se vidi ~udovito jezero. Navedeni primer vklju~uje posamostaljenje kot najbolj pogosto navajani tip slovni~ne metafore. Samo- stalnik (pogled) nastopa v vlogi imenovanja glagolskega dejanja, za kar je v slovnici predvidenglagol(videti).Metafori~naubeseditev,tj.ubeseditevsslovni~nometaforo, je mogo~azizbirodrugegastav~negavzorca,kijerazli~enodtistega,kijezaizrazitev dolo~ene vsebine najbolj navaden, ustaljen. Vobravnavahslovni~nemetaforesesicerupo{tevatudidefinicija metafore v reto- ri~ni teoriji in opisuje splo{no bistvo metafori~nosti, ki je prisotno tako v metafori kot retori~ni figuri kot tudi v slovni~ni metafori in ki povezuje oba pojava.2 S stali{~a danega izraznega sredstva je metafora vselej prenos, uporaba izraznega sredstva v prenesenem, neosnovnem pomenu. S stali{~a ubeseditve dane vsebine pa je meta- fora izbirna mo`nost izrazitve, in sicer tista, ki je manj tipi~na, manj nezaznamovana. Vendar je za razumevanje slovni~ne metafore bolj od analogije z metaforo kot pomenskim prenosom pomembna ume{~enost pojma v sistemsko funkcijsko slov- nico, kjer je v ospredju vloga slovnice kot sredstva za izra`anje pomena in kjer sta slovar (leksikalni sistem) in slovnica razli~na konca enega kontinuuma. Pri tem gledanju je osrednja plast jezika slovarska slovnica (lexicogrammar), katere enote so morfemi,besede,besednezvezeinstavki.Nadaljepojemslovni~nametaforatemeljiv specifi~nem pojmovanju vloge, ki jo opravlja jezik v dru`bi, v specifi~nem pojmo- vanju treh osrednjih logi~no-semanti~nih razmerij, konstitutivnih za jezikovno dejav- nost (dodelava, raz{irjanje in dopolnjevanje) in v pojmovanju, da je metafori~na izrazitev pomena vzporedna, alternativna mo`nost k t. i. kongruentni izrazitvi, ki je nemetafori~na. Zasistemsko slovnico zna~ilno pojmovanje vloge, ki jo opravlja jezik v dru`bi, je v pojmovanju slovni~ne metafore prisotno na ravni pojmovanja stavka; stavek je 1 Besedilna ponazorila so iz korpusa slovenskega jezika Gigafida. 2 Pojem slovni~na metafora je M. A. K. Halliday uvedel v osemdesetih letih prej{njega stoletja; vklju~en je `e v prvi izdaji njegove funkcijske slovnice. Sestavek, v katerem so lahko samo zelo shematsko prikazane glavne zna~ilnosti slovni~ne metafore, temelji na izdajah iz leta 1994 (Halliday 21994) in 2004 (Halliday 32004); tretja izdaja se od druge razlikuje po tem, da prina{a natan~nej{i, bolj poglobljen prikaz in obse`neje navaja besedilne primere. Sicer je iz objav s tega podro~ja razvidno, da je bila slovni~na metafora dele`na pozornosti zlasti v osemdesetih in devetdesetih letih prej{njega stoletja, ~emur pritrjuje tudi zbornik razprav na temo slovni~ne metafore (Simon-Vandenbergen 2003). V uvodni besedi k temu zborniku James R. Martin ocenjuje, da je slovni~na metafora klju~ni koncept v sistemski funkcijski slovnici, saj omogo~a inovativni kompleksni pogled na razmerje med slovnico in besedilom (prav tam: 2). 680